Nujnost učinkovitejšega obvladovanja problema preobremenjenosti zaposlenih je, kot so sporočili iz Obrtno-podjetniške zbornice (OPZ) Slovenije, predstavila Marija Molan iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. Dejala je, da je preobremenjenost sicer subjektivno doživljanje posameznika in je posledica trajajoče obremenitve, stresa. Na ravni EU to predstavlja 50 do 60 odstotkov odsotnosti z dela. V vsakem delovnem okolju je namreč 10 odstotkov ljudi, ki se čutijo preobremenjeni, za kar so krive resne psihosocialne stiske. Poudarila je, da je v Sloveniji v primerjavi z Evropo več poniževanj in zastraševanj. Med izstopajočimi motečimi dejavniki so po navedbah Molanove dodelitev več dela, kot ga je mogoče opraviti, omejen dostop do pomembnih informacij in neupoštevanje osebnih mnenj in predlogov.
Zavzemanje za izboljšanje delovnih pogojev
Izsledke študije o socialnem dialogu med malimi in mikro podjetji na področju varnosti in zdravja pri delu je predstavil Jean-Michel Miller iz Evropske fundacije za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer. Okvir njihovega dela je zavzemanje za izboljšanje delovnih pogojev. Delovno mesto brez alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi in kako postopati v malih in mikro podjetjih, pa je predstavila Majda Zorec Karlovšek iz društva Fortox. Opozorila je, da je promocija zdravja po zakonodaji obveznost delodajalca. Promocija zdravja na delovnem mestu je opredeljena kot skupen trud delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja, psihofizičnega dobrega počutja in kakovosti življenja delavcev. Katarina Železnik Logar iz mariborskega inštituta za varstvo pri delu je ob koncu konference dejala, da se po najnovejših raziskavah v slovenskih podjetjih tega kar dobro zavedajo.
