Eden izmed tistih, ki se to sprašujejo, je tudi strokovnjak za urejanje okolja in organizator za estradnike Silvo Bezjak, ki se ukvarja tudi z dobrodelnostjo. Pravi: »Lačni ne razume sitega, siti ne lačnega, zdravi ne razmišlja tako kot bolni.«
Govori namreč iz doživetij ljudi, ki jim je doslej pomagal, a tudi iz lastnih izkušenj. Pred kratkim sta med stvarmi, ki jih počne, medijsko odmevala dobrodelni izlet, ko je skupaj z Wernerjem in Enesom Musićem iz znane dobrodelne ljubljanske picerije Ham ham na slovensko obalo odpeljal 150 otrok iz socialno šibkih družin, in dobrodelni dogodek za pomoč slepi trboveljski pevki Anji Pustak. Z doseženim je zadovoljen.
»Lačni ne razume sitega, siti ne lačnega, zdravi ne razmišlja tako kot bolni.« Silvo Bezjak
Včasih, pravi, je bolje, drugič malo slabše, a najpomembneje je, da se ljudje kljub kriznim časom vseeno odzivajo. Poleg tega da vse manj ljudi zmore dobrodelnost in jo vse več potrebuje, vidi oviro tudi v razmahu prireditev. »Dobrodelnost je zadnje čase malce izgubila pomen. Kot prvo je, kar je sicer pričakovano in neogibno, teh prireditev preveč, kot drugo pa so mnoge postale nekakšna modna muha. Slovenci, vsaj po mojih izkušnjah, še vedno imajo občutek solidarnosti in priskočijo na pomoč, a če je teh stvari preveč, se logično nekje ustavi,« pravi.
Bezjaku se je porodila tudi ideja, da bi prevzel pobudo o združitvi slovenskih dobrodelnih aktivistov ter ustanovitvi krovne pisarne s skladišči po vsej Sloveniji. Jugonostalgik po duši, kakršen je, pa si želi izpeljati tudi veliko dobrodelno karavano čez celotno nekdanjo Jugoslavijo. »Od Vardarja pa do Triglava,« pravi. Rad bi namreč pomagal tisoč družinam, ki potrebujejo pomoč v stiski.
