»Namen Humane ni humanitaren, je pa lahko ekološki,« je za naš časopis dejal Peter Tomažič iz Slovenske Karitas.
Vsi verjetno poznate zabojnike Humana, ki se nahajajo po vseh večjih krajih po Sloveniji. Morda ste vanje že kdaj tudi odložili kos oblačila, v prepričanju, da ga bo prejel nekdo, ki morda še zjutraj ne ve, ali si bo lahko privoščil topel dnevni obrok. A dejstvo je, da oblačila iz teh zabojnikov ne romajo v roke revnih posameznikov in njihovih lačnih otrok, temveč jih prodajo v tujino. Podjetje Humana, d. o. o., je del velikega nizozemskega podjetja, ki ima svoje izpostave po Evropi, Aziji, Ameriki in Afriki. K nam se je razširilo iz sosednje Avstrije, uspeh pa poznavalci pripisujejo predvsem dobri logistični razporejenosti zabojnikov in dejstva, da ime Humana in njihov slogan »People to people« (ang. ljudje za ljudi) predstavljata dobrodelnost.
»Mi zbiramo samo oblačila, ki so uporabna. Zaradi spoštovanja do ljudi jim ne moremo podariti neuporabnih oblačil.« Peter Tomažič, Slovenska Karitas
In kaj se torej zgodi z oblačili, ki jih odvržemo v zabojnike Humana? Pošljejo jih v večje sortirne centre, kjer jih sortirajo na uporabne in neuporabne. Uporabna oblačila končajo v tako imenovanih »second hand trgovinah«, kjer prodajajo že rabljena oblačila, neuporabna pa pošljejo v reciklirne centre, kjer jih uporabijo za pridobivanje toplotne energije ali pa jih predelajo v nova oblačila. Humana torej zbrana oblačila proda v tujino in s tem po mnenju mnogih zavaja ljudi, ki oblačila v njihove zabojnike odvržejo, misleč, da bodo romala v katero od slovenskih dobrodelnih organizacij.
»Če bi bila dodana vrednost naših izdelkov večja, bi lahko zaposlovali še več težko zaposljivih oseb.« Sebastjan Pikl, Zadruga dobrote
O zbiranju rabljenih oblačil smo se pogovarjali tudi s Slovensko Karitas. »Ljudje izberejo lažjo pot in oblačila raje vržejo v zabojnike. Seveda se vsak sam odloči, kam bo dal oblačila, a dejstvo je, da namen Humane ni humanitaren, je pa lahko ekološki,« je za naš časopis dejal Peter Tomažič in dodal: »Mi zbiramo samo oblačila, ki so uporabna. Zaradi spoštovanja do ljudi jim ne moremo podariti neuporabnih oblačil.«Humana pa ni edino podjetje v Sloveniji, ki služi z rabljenim tekstilom. Zelo podobno podjetje je Zadruga dobrote oziroma Tekstilnica iz Koroške, ki je nastala v okviru Društva ekologov brez meja. A Tekstilnica se od Humane v nekaj pogledih bistveno razlikuje. Zaposlujejo namreč pet težje zaposljivih oseb, ki iz rabljenega tekstila izdelujejo nove izdelke in jih nato prodajajo na svoji spletni strani in sejmih. S tem so rešili socialni položaj petih ljudi, ki bi sicer izjemno težko našli zaposlitev. Tekstilnica poskuša čim več izdelkov prodati v Sloveniji, medtem ko Humana ves tekstil proda v tujino. »Če bi bila dodana vrednost naših izdelkov večja, bi lahko zaposlovali še več težko zaposljivih oseb,« je za Svet24 povedal Sebastjan Pikl, sodelavec Zadruge dobrote.
»Glede na to, da imajo za področje Slovenije zaposleni le dve osebi, verjetno delovno silo najemajo prek študentskih servisov, medtem ko mi zaposlujemo težko zaposljive osebe.« Sebastjan Pikl, Zadruga dobrote
Na spletu so se o praksi Humane razpisali tudi številni znani Slovenci, med njimi Domen Kumer, ki je zapisal: »V Humano nisem nikdar oddal oblačil ... Hvalabogu, glede na to, kar sem o njih prebral. Če že, sem oblačila odnesel na Rdeči križ ali pa direktno tistim, ki jih potrebujejo.«Tudi mož Natalije Verboten, Dejan Bojič, je ogorčen, zapisal je: »Čaki, zakaj jim piše humana gor?!?! Kar tak za hec al kaj ...«
Ob tem moramo zapisati, da je model, kakršnega uporablja Humana, torej zbiranja in nadaljnje prodaje rabljenih oblačil povsem legitimen in zakonit, a se ob tem samo od sebe postavlja vprašanje, koliko sta sporna ime in slogan družbe, ki nagovarja ljudi, kot da gre za humanitarno zbiranje oblači. Na nobenem od zabojnikov Humane tudi ni nalepke s pojasnilom, za kakšen namen se oblačila uporabijo, na vseh pa so nalepke, ki jasno opredeljujejo, kakšna oblačila v zabojnik spadajo in kakšna ne. Zakaj je tako in zakaj takšno zavajanje ljudi, smo povprašali tudi Humano, a zaradi obsežnih obveznosti do zaključka redakcije od nje nismo prejeli odgovorov.
