Krkovič: »Obsojen sem zaradi ene kave!«

28. april je bil tisti datum, ko je sodišče zapečatil usodo treh mož Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča in jih pravnomočno obsodilo v zadevi Patria.

Proces sam je postal tema številka ena številnih Slovencev in jih razdelil na dva dela. Na tiste, ki menijo, da je pravici zadoščeni in tiste, ki menijo, da je proces politično motiviran. O sodbi smo se pogovarjali s pravnomočno obsojenim brigadirjem Tonetom Krkovičem, ki bo moral v zapor za 22 mesecev in plačati kazen v višini 37 tisoč evrov ter sodne stroške.

V javnosti do sedaj nismo zasledili vašega komentarja in mnenja o sodbi v zadevi Patria. Povejte nam kaj si mislite o usodi, ki vas je doletela?
To ni moja usoda. Doletela me je njihova usoda. Problem nisem jaz in moje domnevno kaznivo dejanje, ampak slovensko pravosodje, ki je še vedno ujetnik režimske preteklosti. Pogledati moramo širše. V Sloveniji do sedaj ni bilo nikogar obsojenega za finančni polom države. Za (samo)razorožitev teritorialne obrambe leta 1990, ki je definitivno bila veleizdaja naroda ni bil procesiran nihče, kaj šele obsojen. Za agresijo na Slovenijo s strani JNA ni odgovarjal nihče. Jaz pa sem obsojen zaradi ene kave… Pričakoval bi, da v normalni pravni državi povedo zakaj sem v resnici obsojen – v poljudnem jeziku – tako da ga vsak lahko razume. Saj je popoln absurd, da moram za dve leti v zapor in da me finančno uničijo zato, ker naj bi na neugotovljenem času, na neugotovljen komunikacijski način prejel obljubo za nagrado, da bi vplival na nekoga… Na koga, kolikšna je bila ta obljuba nagrade in kaj konkretno naj bi za to nagrado storil, pa nihče ne pove. Kako se pred takšno absurdno obtožbo sploh lahko branim? Jaz osebno, ljudje okoli mene in prepričan sem, da tudi širša javnost pričakuje artikulacijo razloga za obsodbo na poljudno razumljiv in razumen način. Moj primer pa je daleč od dometa zdravega razuma. Če že sodijo V IMENU LJUDSTVA bi bilo prav in pošteno, da so SODBE izrečene na ljudstvu razumljiv način. Tega, kar so napletli z verbalnimi manevri v prvi in drugi sodbi pa, roko na srce, ne razume nihče. Še oni ne! Zanimivo je tudi to, da višje sodišče po navadi za dokaze, ki jih preuči, še poostri dokazna merila, medtem ko je v našem primeru te kriterije občutno spustilo. Iz dokazov so prešli na razsodbo na osnovi indicev… seveda, ker dokazi ne obstajajo! Obsoditi pa nas je bilo treba za vsako ceno. To pa je bilo edino možno s kopičenjem gore besed, splošnih ter abstraktnih stavčnih zvez in sklepanj tako, da so naredili iz resnice laž in iz laži resnico.

Se vam zdi kazen, ki jo boste morali odslužiti prehuda?
Kako prehuda, saj še vedno ne vem, zakaj sem sploh obsojen. Občutim neizmerno krivico že s tem, da so me vlačili 2 leti po sodišču in me vztrajno kompromitiral. Eminentni pravni strokovnjaki mi pravijo, da bi bil v postopku pred "normalnim" sodiščem moj primer lahko rešen najpozneje v dveh mesecih.

Ali se vam zdi, da ste obsojeni samo zato, ker je v tej zadevi prvoobtoženi Janez Janša?
Absolutno. Prepričan sem, da je resnični razlog za obsodbo obeh tisto, kar je tudi tožilec Ferlinc "of teh record" povedal ob branju in razlagi sklepne besede, na prvi stopnji sojenja, kar kljub moji urgenci na sodišču sodnica Klanjškova ni dovolila posneti. Iz njegovega nastopa je bilo jasno razbrati da nama sodijo kot osamosvojiteljema, konkretno moj greh pa se v resnici imenuje Manevrska Struktura Narodne Zaščite s katero sem leta 1990 omogočil prevzem realne vojaške oblasti DEMOSU ter s tem usodno pripomogel k realizaciji programa osamosvojitve in demokratizacije Slovenije. Prepričan sem, da bi mi marsikaj oprostili, tega pa nikoli, kajti samostojna in demokratična Slovenija ni bila nikoli njihova ideja.

Kdo po vašem mnenju potem takem stoji za obsodbo? Nam lahko morda poveste konkretna imena?
Preveč jih je, da bi jih v tem intervjuju lahko naštel. Delujejo po nespremenjeni hierahiji, ki jo je nekoč določila Partija in znotraj nje zločinska UDBA. Vodja vseh vodij v hierahiji pa je nedvomno stric vseh stricev doma na področju Ljubljane, ki ga dolgo več ne imenujem Murgle ampak, predvsem zaradi njega, UDBINA. To je tisti tovariš in po potrebi gospod, ki si je pred leti dovolil v vojaškem objektu Slovenske Vojske, ob uradnem protokolu, moji ponujeni roki pozdrava, umakniti roko, z rekom pred prisotnimi novinarji: "…vam (meni) pa ne bi dal roke…" To so tisti strici in "strički", ki vsako leto slavijo v Stožicah in njihovi podložniki iz represivnih in pravosodnih struktur, ki v srcu še vedno praznujejo 13. maj . Obojim je še vedno idol Tito in še vedno slavijo jugoslovansko, torej partijsko zastavo. Slovenske praviloma niti ne izobesijo, prepričan sem, da jo prezirajo. To so tisti, ki bi radi vzpostavili kontinuiteto med bivšo partijsko Jugoslavijo in demokratično samostojno Slovenijo ter se s svojo potvorjeno verzijo partizanstva in taktično zamolčano vlogo partije, postavljajo med pionirje v procesu osamosvojitve. Pa čeprav so bili vedno in so še danes proti osamosvojitvi. To so tisi, ki si ne glede na ceno za narod želijo naslednji oksimoron za socialističnim samoupravljanjem, kar nedvomno je demokratični socializem. Sovražijo resnično demokracijo, katere temeljni postulat je pravična in poštena pravna država. Za njih je nevarnost Evropa! Ves čas kličejo preteklost, jaz temu pravim, da masirajo mrtveca, da bi oživel, a ne bo jim uspelo, ker to ni ne naravno ne normalno.

Po vsem kar ste povedali, ste najverjetneje pričakovali takšen razplet na sodišču, ali ne?
Nisem, ker se imam za normalnega, s kmečko logiko in v krščanski maniri vzgojenega človeka, predvsem pa z izoblikovanim občutkom za pravičnost. Sem dobronamerna oseba, elementarno pošten, zato sem očitno precej naiven. To kar so naredili z obsodilno sodbo ni ne logično, ne moralno, ne pošteno in ne pravično. To je sramotno in sprevrženo. Pričakoval sem, da bo višje sodišče obranilo Slovenijo pred to blamažo. Gre za prakso, ki se je izoblikovala v časih po 2. svetovni vojni, ko so bila sodišča orodje partije za uničevanje političnih nasprotnikov in je v popolni diametrali s postulati resnične pravne države

Janez Janša je že dejal, da ne bo zaprosil za alternativno prestajane kazni. Kaj pa vi?
Zagotovo ne bom sprejel nikakršne miloščine, ki bi me v obče človeškemu dostojanstvu in ponosu osamosvojitelja ponižala. Z mojo obče človeško, kot generalsko častjo, ne bo trgovine za nobeno ceno.

Kakšna bodo vaša nadaljnja dejanja oziroma ukrepi – kako boste postopali sedaj?
Vsekakor se bom boril za resnico in pravico z vsemi še preostalimi demokratičnimi sredstvi. Obirali bomo formalno možne poti. Nekaj se lahko doseže še na vrhovnem sodišču, ki sicer lahko o zadevi odloča le postopkovno, nekaj možnosti je še s pritožbo na ustavno sodišče in seveda na končni pritožbeni instanci – Evropskega sodišča za človekove pravice.