Dve ženski. V nekaterih pogledih podobni, spet v drugih popolnoma različni. Na eni strani Katarina Kresal, nekdaj pomembna političarka, od katere pa so ostali le še nazivi v pretekliku – nekdanja notranja ministrica in nekdanja predsednica LDS. Nekateri trdijo, da je Kresalovi za trenutek uspelo predvsem zaradi močnega zaledja njenega partnerja Mira Senice.
In na drugi strani Alenka Bratušek. Političarka, ki se je s položaja uradnice na ministrstvu v izjemno kratkem času in s pomočjo močnega zaledja Zorana Jankovića zavihtela na čelo slovenske politike in po sili razmer postala predsednica slovenske vlade. Politično morje naše podalpske državice je majhno in v njem že več kot dvajsetletje plavajo bolj ali manj iste ribe. Volivci tukaj smo na žalost nastrojeni precej mačistično, zato smo včasih, verjetno tudi povsem nezavedajoč se, bolj ostri in kritični do žensk v politiki, medtem ko vedno znova popuščamo moškim posameznikom, ki brez težav plavajo po blatnih vodah. Kakorkoli že, obe, tako Kresalova kot Bratuškova, sta v svojih mandatih, ki niso trajali dolgo, dvignili precej prahu.
Kresalova ga je največ razpihala z najemom stavbe za NPU na Dimičevi v Ljubljani. Najprej je avgusta 2011 računsko sodišče zanj izdalo revizijsko poročilo, v katerem pa je podalo negativno mnenje. Pozneje je o najemu podala načelno mnenje še KPK, ki je ugotovila koruptivno dejanje, zaradi česar je Kresalova tudi odstopila s položaja notranje ministrice. Leta 2011 je še kandidirala na državnozborskih volitvah, a se stranki ni uspelo uvrstiti v parlament, na tem mestu pa se politična pot Katarine Kresal konča.
Čeprav ji svojega mandata ni uspelo izpeljati do konca, pa se je vendarle zapisala v zgodovino kot političarka, ki bi si jo politiki lahko vzeli za zgled. Je namreč prva političarka oziroma politik, ki je v vsej zgodovini samostojne Slovenije odstopil s položaja zaradi suma korupcije.
Alenka Bratušek sicer prahu nikoli ni dvigala zaradi suma o korupcijskih aferah, ga je pa veliko dvignila z ukrepi, ki jih je sprejela njena vlada. Ti so predvsem raztrgali žepe državljank in državljanov in milijarde podelili ubobožanim bankam, ki so sokrive za slabo gospodarsko stanje v državi. Po porazu Bratuškove na nedavnem kongresu PS, ki mu je sledil izstop iz stranke in zdaj še odstop z mesta predsednice vlade, pa ji poznavalci ne napovedujejo svetle politične prihodnosti. »Bratuškova je politično praktično odpisana. Krilo PS, v katero bo vključena, bo v primeru svoje osamosvojitve najverjetneje ostalo pred vrati parlamenta, saj je na levici druge podobne ponudbe, ki pa bo videti bolj kakovostna, več kot dovolj,« je zapisal priznani analitik Matej Makarovič.
Podobno mnenje je podal analitik Miro Kline, ko je dejal: »Najslabši položaj pred volitvami ima nedvomno novonastala skupina okoli Bratuškove, ki še ni stranka in še nima imena. Bratuškova lahko uspe zgolj z manevrom imenovanja novega karizmatičnega predsednika stranke, zmožnega povezati več kot zgolj slabšo polovico PS.« In če bo Bratuškova v slovenski politiki šla po stopinjah Kresalove in postala politično mrtva, pa se ji morda nekoliko bolj svetla prihodnost obeta v Bruslju. Janez Janša je na twitterju namreč zapisal, da Bratuškova odhaja v Evropsko komisijo.
Dve ženski z različnim, a izjemno močnim družbenim ozadjem, ki ju je izstrelilo med politično elito. Kmalu bo jasno tudi, ali jima je poleg nenadnega prihoda skupen tudi bliskovit odhod iz slovenskega mačističnega političnega prostora.
