Po Jakičevih besedah bodo skupaj z Patrio in njenim pogodbenim podjetjem Rotisom v Sloveniji pogledali, ali je zadevo mogoče realizirati z ničnostjo pogodbe.
Po njegovih besedah bi bilo najlažje, da bi Slovenija 30 patrij, kolikor jih je kupila, enostavno vrnila in nazaj dobila okoli 75 milijonov evrov, kolikor je zanje plačala. A stvar, kot opozarja Jakič, ni tako preprosta. Slovenija bi namreč morala v tem primeru najverjetneje plačati tudi uporabnino oklepnikov, izobraževanja ipd. Koliko bi lahko znašala omenjena uporabnina, na ministrstvu še niso izračunali.
Vse možnosti so sicer po njegovih besedah še odprte, tudi možnost, da bi Slovenija oklepnike obdržala.
Glede odškodnine je spomnil, da Sistemska tehnika, ki se je za dobavo oklepnikov potegovala skupaj s Patrio, od države na sodišču zahteva 518 milijonov evrov plus dodatnih šest milijonov evrov za patent, ker ni dobila posla. Če bo pogodba s Patrio razveljavljena in bo sodišče Sistemski tehniki prisodilo odškodnino, potem bo ministrstvo od Rotisa in Patrie zahtevalo tudi odškodnino, je napovedal Jakič.
Vsekakor gre po Jakičevih besedah za zapleteno vprašanje. Nanj so se začeli pripravljati še preden je sodba v zadevi Patria postala pravnomočna, zato lahko postopki stečejo zelo hitro, vprašanje pa je, kdaj se bodo končali. "Ocenjevanje, koliko so vozila amortizirana, ni enostavno, z njim pa se bodo ukvarjali pravniki, zlasti ker nične pogodbe, pri kateri gre za javna sredstva, še ni bilo," pravi.
Prav zaradi zapletenosti zadeve bo vladi tudi predlagal, naj ustanovi medresorsko skupino, preko katere bodo lahko svoja mnenja o zadevi podala tudi druga ministrstva, po potrebi pa bodo zaprosili tudi za zunanja pravna mnenja.
Dodatno zadevo po ministrovih besedah zapleta dejstvo, da bi Slovenija v primeru ničnosti pogodbe izgubila 30 oklepnikov, ki pa jih je kupila zaradi zavez, danih zvezi Nato. Če bi oklepnike vrnila, bi namreč morala najverjetneje nabaviti druge oklepnike.
Poleg omenjenih 30 oklepnikov bi sicer država za izpolnitev zaveze potrebovala še dodatnih 20 oklepnikov, za katere pa Jakič zaradi slabega finančnega stanja v državi ne vidi možnosti, da bi jih Slovenija lahko kupila. Prav tako ne vidi možnosti, da bi država kupila oklepnike, ki jih predvideva srednjeročni program opremljanja Slovenske vojske. "Glede na finančne zmožnosti ministrstva in države bo treba nekatere dokumente zagotovo revidirati," napoveduje.
Ko se bo DZ v četrtek seznanil z odstopom premierke Alenke Bratušek, bo prenehal mandat tudi Jakiču kot obrabnemu ministru, kar pomeni, da bo lahko opravljal le še tekoče posle. Kljub temu pa to po njegovih besedah ne pomeni, da za začetek pogajanj s Patrio in Rotisom nima pooblastil. "Te imam. Problem pa je, kdaj se bo ta postopek končal. Predvidevam, da bo prej še kakšna slika visela v avli ministrstva za obrambo, kjer visijo slike vseh dosedanjih ministrov," je dodal.
Po splošnem dolgoročnemu program razvoja in opremljanja slovenske vojske, ki ga je DZ sprejel leta 2004, naj bi Slovenija kupila 135 srednjih bojnih kolesnih vozil. Za posel, vreden 278 milijonov evrov, je ministrstvo za obrambo leta 2006 z Rotisom podpisala pogodbo,
Ljubljansko višje sodišče je namreč pred enim tednom potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, v kateri so bili predsednik SDS Janez Janša, prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič obsojeni na zaporne kazni zaradi korupcije pri nabavi oklepnikov 8x8. Pri tem je pogodba o nakupu vsebovala klavzulo, po kateri je pogodba nična, če se pri nabavi odkrije korupcija.
Pogodba o nakupu vozil Patria je bila sklenjena leta 2006, v skladu z njo pa naj bi Slovenija dobila 135 patrij, od tega 110 polno opremljenih, za skupno ceno 278 milijonov evrov. Po prvotno predvidenem načrtu dobav bi morala država do leta 2012 kupiti in prevzeti 86 vozil, prevzela pa jih je le 30 in zanje plačala 74,5 milijona evrov. Prva patria je v Slovenijo prispela septembra 2008.
Septembra 2012 je namreč ministrstvo, ki ga je takrat vodil minister Aleš Hojs, po pogajanjih s Patrio podpisalo sporazum o ureditvi razmerij glede nakupa patrij, po katerem Slovenija z naslova pogodbe ni več prevzemala novih vozil. Razlog za takšen dogovor, ki ga je leta 2011 sprožila obrabna ministrica Ljubica Jelušič, je bilo pomanjkanje sredstev za slovensko vojsko, pa tudi, kot je takrat dejala, "nejasna slika glede domnevne korupcije v tem projektu".
