»Bolezen se širi bliskovito. Letos se je tako razmahnila, da na drevesu kostanja že težko najdem zdrav list,« pove čebelar Matjaž Kirn iz Malega Slatnika, ki je bolezen najprej opazil v bližini čebelnjaka na Pahi nad Otočcem.
V nekaterih delih Slovenije je propadlo že ogromno kostanjev. Učinkovitih ukrepov pa za zdaj preprosto ni.
Bolezen, ki so jo k nam zanesli s sadikami maronov iz Italije, pa ne pomeni le izgube kostanjeve paše, ampak močno prizadene letni prirast poganjkov in lesa, zmanjša pridelek plodov in povzroča hiranje dreves. Prepoznamo jo po okroglih zadebelitvah, ki se oblikujejo spomladi na poganjkih, glavnih listnih žilah ali pri osnovi moških socvetij. Šiška nastane kot odziv rastline na prisotnost ličink v brstih. V vsaki šiški se ta čas že razvijajo ličinke. V eni šiški jih najdemo od tri do deset, iz katerih se izležejo osice.
Letos se je bolezen tako razmahnila, da na drevesu kostanja že težko najdem zdrav list. Matjaž Kirn, čebelar
Na Kitajskem ima kostanjeva šiškarica učinkovitega naravnega sovražnika, in sicer parazitsko osico Torymus sinensis. Čebelarji, gozdarji in lastniki nasadov kostanja so pristojnim službam že pred leti predlagali uvoz naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice, a dovoljenja niso dobili.
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Zaprosili smo za soglasje za uvoz naravnega sovražnika, a smo od agencije za okolje in prostor dobili negativno mnenje. Vida Čadonič Špelič, Veterinarska uprava RS
Generalna direktorica Veterinarske uprave RS Vida Čadonič Špelič je potrdila, da je tudi Dolenjska prepoznana kot žarišče kostanjeve šiškarice, medtem ko je bolezen še vedno prisotna tudi na Primorskem.
»Zaprosili smo za soglasje za uvoz naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice, a smo od agencije za okolje in prostor dobili negativno mnenje zavoda za varstvo narave. Čeprav strokovno podpiramo vnos naravnega sovražnika, imamo zvezane roke,« pravi Čadonič Špeličeva. Uporabnega nasveta za tiste, ki bi pred propadom radi rešili kakšno drevo, nima. Priznava, da učinkovitih ukrepov proti šiškarici ni.
Čebelar Kirn pa opozarja, da medtem ko naravovarstveniki proučujejo posledice vnosa naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice, na Goriškem kostanja skoraj ni več!
