"Seveda pa je posledica kompromisa s socialnim partnerji ta, da njeni učinki niso takšni, kot bi morda lahko bili," pravi Pogačar. Toda po njegovem opozorilu je bolj pomembno soglasje s socialnimi partnerji, saj se je reforma tako sploh lahko uveljavila. V letu 2013 je bila zabeležena nižja nominalna rast odhodkov za starostne pokojnine, kot znaša povprečje v obdobju od leta 2005 do 2012, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. V letu 2013 je bila prvič po prejšnji reformi, ki je začela veljati v letu 2000, v posameznih mesecih zabeležena celo ničelna rast novih starostnih upokojencev v Sloveniji, navajajo. Poleg tega je bil lani zabeležen skoraj za 40 odstotkov nižji dotok novih zahtevkov za uveljavitev pravice do starostne pokojnine kot v letu 2012.
Zaustavilo se je padanje višine pokojnin
Pokojninska reforma je ukinila dodano dobo za čas študija, za čas služenja vojaškega roka in čas brezposelnosti. Tako se je v letu 2013 z dopolnjeno pokojninsko dobo 40 let upokojilo kar 70 odstotkov zavarovancev, ki so se upokojili skladno z določbami nove reforme. Med tistimi, ki so se upokojili skladno z določbami prejšnje pokojninske reforme, pa jih je imelo takšno pokojninsko dobo le 35 odstotkov. Zaustavilo se je tudi nadaljnje padanje višine pokojnin, saj je višina povprečne pokojnine ostala na enaki ravni kot leta 2012. Prav tako se v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 ni pomembno znižalo razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo, navajajo na uradu vlade. Pokojninska reforma, ki jo predstavlja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in je zaostrila upokojitvene pogoje, je začela veljati 1. januarja 2013.
