Vlada se je odločila za zvišanje trošarin za alkohol in alkoholne pijače, za cigarete ter za pogonska goriva in zemeljski plin, predvidena je tudi ukinitev posebne olajšave za mešanje biogoriv s fosilnimi gorivi, sta na novinarski konferenci po seji vlade povedala minister za finance Uroš Čufer in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.
Trošarine za alkohol in alkoholne pijače se bodo zvišale za deset odstotkov, in sicer naslednji dan po objavi uredbe v uradnem listu.
Trošarine za cigarete se bodo zvišale za pet odstotkov, spremembe so tudi pri drobno rezanem tobaku. Te trošarine so bodo zvišale s 1. majem.
Trošarine za energente se bodo zvišale za dva odstotka, med temi pa trošarine za dizelsko gorivo za 4,3 odstotka. V skladu z modelom bodo trgovci z nafto nove cene izračunali v ponedeljek, višje cene je tako pričakovati dan pozneje.
Vlada predlaga ukinitev posebne olajšave za mešanje biogoriv s fosilnimi gorivi, ker je, kot je povedal Čufer, z njo je doslej le zniževala stroške ponudnikom tovrstnih goriv, ni pa vplivala na končno ceno.
Na vprašanje, kakšen učinek dviga trošarin na cene se pričakuje, je Vraničarjeva odgovorila, da je to odvisno od tega, v kolikšni meri bodo ponudniki višje trošarine prenesli v cene posameznega blaga. Pogonska goriva naj bi se po izračunih podražila za od 1,5 do 1,9 centa na liter.
Državna sekretarka je zagotovila, da je vlada že pri osnovnih projekcijah prihodkov od trošarin v tem letu upoštevala tudi trende zmanjševanja zasebne potrošnje. Dodatnega zmanjšanja porabe omenjenih vrst blaga zaradi novega dviga trošarin ne pričakuje.
Od zvišanja trošarin si vlada obeta 90 milijonov evrov dodatnih prihodkov v proračun letno oz. letos do konca leta 50 do 52 milijonov evrov. Od tega naj bi ukinitev olajšave za mešanje biogoriv s fosilnimi gorivi prinesla 17 milijonov evrov, višje trošarine za energente 15 milijonov evrov, za alkohol 5,8 milijona evrov in za tobačne izdelke 14 milijonov evrov.
Več prihodkov v proračunu vlada pričakuje tudi zaradi izboljšanih napovedi gospodarske rasti in že doslej sprejetih ukrepov za izboljšanje pobiranja javnih dajatev in pregon sive ekonomije, predvsem od davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb. Pri tem je finančni minister omenil številko 55 milijonov evrov dodatnih prihodkov.
Davčni dolg še vedno narašča, za povečanje učinkovitosti izterjave je vlada sklenila preučiti možnost reprogramiranja davčnega dolga tistim podjetjem, ki so sposobna sprotne davčne obveznosti poravnavati redno, prav tako tudi podjetjem, ki se vključijo v program prestrukturiranja podjetij na podlagi noveliranega insolvenčnega zakona.
Vlada je potrdila tudi ostale ukrepe, o katerih so se za zapolnitev javnofinančne vrzeli po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine v nedeljo uskladile koalicijske partnerice. Kot je pojasnil Čufer, je mogoče pričakovati višje prihodke od načrtovanih tudi na račun racionalizacije v javni upravi.
Varčevati bodo morali v vseh javnih zavodih in agencijah oz. vsi posredni proračunski uporabniki. Tu si vlada obeta od 40 do 50 milijonov evrov dodatnih prihodkov, načrte za racionalizacijo pa morajo do 15. maja pripraviti posamezna ministrstva.
Prvi rezultati poslovanja podjetij v državni lasti kažejo, da lahko vlada letos pričakuje tudi višje prihodke od dividend, in sicer 42,5 milijona evrov. V to številko je vštet tudi prenos presežka iz poslovanja Banke Slovenije v proračun, kjer so sprva pričakovali 25 milijonov evrov, a jih bo zdaj več.
Minister je pojasnil, da so doslej letošnji rezultati pri davku na dodano vrednost in drugih davkih na potrošnjo dobri, pri dohodnini in socialnih prispevkih pa nekoliko slabši, a še vedno na zgornji meji pričakovanj. Če bo šlo tako naprej, bodo ti dodatni ukrepi zadostovali za zaprtje proračuna, drugače pa bodo potrebne dodatne korekcije, je prepričan.
Na zvišanje trošarin so se odzvali v zbornicah. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vlado pozvala, naj takoj preneha s takšnimi potezami in umakne nove obremenitve gospodarstva. Po njihovem mnenju z ukrepi za krpanje proračunske luknje znova obremenjuje podjetja in s tem ogroža celo delovna mesta pri izvoznikih.
Višje trošarine na energente bodo vnovič obremenile industrijo, predvsem izvozno, so v zbornici zapisali v sporočilu za javnost. "Če k temu dodamo, da je veliko podjetij iz jeklarske, papirne, kemijske, gradbene industrije v tuji lasti, je to tudi vnovično izjemno slabo znamenje tujim investitorjem. Takšne poteze pomenijo nov avtogol prizadevanjem za oživitev gospodarstva," so opozorili na GZS.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je opozorila, da bo napovedan dvig trošarin na elektriko, energente in alkohol prizadel malo gospodarstvo - predvsem predelovalne dejavnosti, prevoznike in gostince - kar pa je v nasprotju z obljubami vlade, da gospodarsko ne bo več dodatno bremenila.
"Vlado pozivamo, da namesto dviga trošarin poišče sredstva za krpanje proračunske luknje z racionalizacijo v javnem sektorju ter z učinkovitejšim nadzorom sivega ter črnega trga. Vsakršne dodatne obremenitve gospodarstva so škodljive in za nas nesprejemljive. Prav gospodarstvo je še edina rešilna bilka naše države," je prepričan predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh.
Trgovinska zbornica Slovenije je opozorila, da so slovenski kupec, trgovina in gospodarstvo med najbolj obremenjenimi v EU, zaradi česar novih davčnih bremen niso več zmožni prenesti. Trošarine bodo višje kot v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, kar bo vplivalo na razmah sivega trga in se bo neposredno odrazilo tudi v odlivu kupne moči v sosednje države, so zapisali v zbornici.
Poleg tega lahko prekomerno zviševanje trošarin privede do točke, po kateri bodo zbrane trošarine zaradi zmanjšanja obsega prodaje trošarinskih izdelkov začele vidneje upadati, novih prihodkov pa zato iz tega naslova ne bo.
Dodali so, da predstavniki gospodarstva že ves čas krize opozarjajo, da je treba za nov zagon gospodarske rasti oblikovati in sprejeti ukrepe za davčno razbremenjevanje oziroma za davčne spodbude podjetij, nikakor pa ne ukrepov z novimi davčnimi obremenitvami v obliki novih ali višjih dajatev.
