Slovenija

Slovenskega upokojenca je sorodnica ogoljufala za 70 tisoč evrov

Carmen Leban
6. 4. 2014, 14.09
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Tatjani in Zvonimirju Klemencu so mnogi napovedovali, da njun zakon ne bo trajal dolgo. A so se ušteli: Slovenec in Ukrajinka, med katerima je 26 let starostne razlike, skupaj živita že 14 let. Tatjana sicer nima službe, a bi z moževo pokojnino lahko solidno živela. Pa se je obrnilo drugače. Zvonimir je nasedel goljufiji in za posojilo, ki je znašalo dobrih dva tisoč evrov, plačal že več kot devet tisoč evrov, dolžan pa naj bi bil še od 60 do 70 tisoč evrov. Poleg glavnice so v ta znesek vštete tudi obresti in sodni stroški, ti pa iz dneva v dan naraščajo.

Andrej Križ

»Slovenija s krizo, v katero je zašla, trenutno preživlja tisto, kar je Ukrajina pred mnogo leti,« pravi Tatjana, ki je takrat v Slovenijo prišla v želji po zaslužku in boljšem življenju. Toda Slovenija je vse prej kot obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko. Svetel žarek v tem tujem svetu je bil Jeseničan Zvonimir, ki ji je, izgubljeno med tujimi ljudmi, dajal vso podporo in ljubezen. Po ločitvi je ostal sam s sinom, bil njegov oče in mama ter gospodinja, vse skupaj pa je usklajeval še s triizmenskim delom na bencinskem servisu. Kljub nasprotovanju mnogih sta s Tatjano skočila v zakonski stan, a takrat se jima še sanjalo ni, da bosta žrtvi prevare in se bosta morala iz meseca v mesec boriti za preživetje. Kljub stiski pa skrbita za pet kužkov in prav toliko muc, ki so jih njihovi gospodarji brezbrižno zapustili. Tudi od ust bi si odtrgala, da bi bile le živali site.

Tatjana in Zvonimir Klemenc o zaupanju

Usodni nakup avtomobila

Zvonimirju je sorodnica obljubila, da mu bo uredila ugoden nakup rabljenega avtomobila. Banka mu je brez težav odobrila posojilo. »Avto sem prevzel, položnic za odplačilo pa od nikoder. Sorodnica mi je pojasnila, da bo vse skupaj še malo zadržala, ker sem odplačeval še neko drugo posojilo, potem pa mi je zatrjevala, da je listine založila. Zapletlo se je, ko sva se s Tatjano poročila, saj so temu nasprotovali vsi sorodniki, s sinom vred, po čemer sklepam, da mi je želela sorodnica škodovati. Dobil sem namreč obvestilo, da moram celotni znesek, ki ga dolgujem za avto, šlo je za okoli 2000 evrov, takoj poravnati. Najhujše pa je bilo, da sem imel v tem času prometno nesrečo, v kateri je bil avto popolnoma uničen. Znesku, ki sem ga dolgoval, so prišteli še zamudne obresti in sprijaznil sem se s tem, da bom za 2000 evrov vredno vozilo plačal od šest do sedem tisočakov. Toda ker nisem imel denarja, je zadeva romala na sodišče. Medtem sem se upokojil in upniki so se mi usedli na pokojnino. Dolg bi rad odplačal, a je iz dneva v dan večji. Doslej sem plačal že več kot 9000 evrov, dolg pa je narasel že na okoli 70.000 evrov in še narašča.«

Osebni stečaj?

»Ker imam za nekaj evrov previsoko pokojnino, pa četudi je v sodni izvršbi, si ne morem privoščiti osebnega stečaja. Izplačano dobim le nekaj več kot petsto evrov, s tem denarjem pa se z ženo v najeti hiši s težavo prebijava. Zgodilo se je tudi, da so mi pobrali celotno pokojnino. Na pomoč so nama priskočili Karitas in prijatelji. Boleham za sladkorno boleznijo tipa B, in ker že dolgo ne plačujeva dodatnega zdravstvenega zavarovanja, si niti k zdravniku ne upam. Nimam denarja za odvetnika, pa tudi dva tisoč evrov, kolikor znašajo stroški osebnega stečaja, ne, obročno pa tega ni mogoče odplačati. Na centru za socialno delo nama vedno znova zavračajo vlogo za enkratno socialno pomoč. Ne vidim več izhoda. Sorodnica, ki me je spravila v težave, je kot pomembna akterka afere Zbiljski gaj zaradi zastaranja postopka oproščena krivde. Zdaj pa jaz z delom svoje pokojnine vsak mesec polnim stečajno maso njenega propadlega podjetja, ki je oškodovalo številne ljudi. Le kaj je narobe z našim pravosodnim sistemom, ki deluje na podlagi dvojnih meril?« se sprašuje Zvonimir.

Popravlja stara oblačila

Tatjana se odlično znajde tako s čopičem kot za šivalnim strojem. Svoja oblačila, ki jih ne potrebuje več, in tista, ki jih prinesejo drugi, popravi, predela in podari tistim, ki so v stiski. Rada bi odprla šivalnico, a se boji, da ne bi zaslužila niti za prispevke. Rada slika, a nima denarja za platna in barve. Pred leti je Zvonimir sodeloval pri izdaji različnih knjižic in pobarvank, s katerimi so otroke opozarjali na varnost v cestnem prometu. Želi si, da bi z ženo ustvarjala slikanice: on bi jih opremil z besedilom, Tatjana pa bi poskrbela za ilustracije. Slikanice bi razdelili v slovenske vrtce, s pridobljenimi sredstvi pa bi pomagala ljudem in živalim, ki so v stiski. Pogovori potekajo tudi z dobrodelnim društvom Zadnje upanje, s katerim iščejo rešitev, kako priti do sredstev, s katerimi bi luč sveta ugledala prva slikanica. Tatjano je še pred kratkim vleklo nazaj v Ukrajino, žal pa so se razmere močno spremenile. »Pred kratkim so tam mučili in ubili najinega dobrega znanca,« še povesta zgrožena in nemočna zakonca.