"Študijski programi so v Sloveniji dokaj rigorozni. Obstaja sicer neka možnost izbire predmetov, a ta nabor je relativno ozek, medtem ko tujina ponuja precej širšega, pa tudi večjo prilagoditev programov. Ti pač hitreje sledijo spremembam," je za STA pojasnila Darinka Trček iz javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Tako denimo v ZDA dodiplomskim študentom ni treba takoj na začetku študija povedati, kaj bodo študirali. Prvo in drugo leto si lahko dokaj široko zastavijo svoj študij, odkrivajo različne stvari in se potem specializirajo v tretjem in četrtem letniku. Na ta način osvojijo več znanj, poudarek je še vedno tudi na osebnostnem razvoju oz. razvoju kritičnega razmišljanja, sposobnosti argumentacije in pisanja, kar pri nas do neke mere manjka, je prepričana Trčkova, ki dodaja, da so takšni diplomanti tudi širše zaposljivi kot pri nas. Omenila je še, da je v skladovi anketi 80 odstotkov študentov povedalo, da jim v tujini pridobljeno znanje zelo pomaga pri njihovem delu v Sloveniji.
V Ljubljani prvič predstavitev ameriških univerz
Na nedavnem ljubljanskem sejmu EducationUSA centra je svoje študijske programe tako slovenskim študentom predstavilo osem ameriških šol oz. univerz, ki si po besedah Trčkove zelo želijo tujih študentov. Za študij v ZDA se odloča vedno več študentov, v letu 2013 so tako zabeležili 32-odstotni porast slovenskih študentov v ZDA. To vključuje tako dodiplomski kot podiplomski pa tudi različne oblike krajših študijskih obiskov, praks in podobnega, je pojasnila Trčkova. Marsikatera ameriška univerza nudi tujim študentom tudi določene oblike finančne pomoči, obstaja tudi program za študente športnike. Nekatere ameriške institucije pa svoje programe izvajajo tudi v Evropi. Alice Almer iz Rochester Institute of Technology je za STA denimo pojasnila, da imajo svoji središči tudi na Hrvaškem. "Tako lahko slovenski študenti, ki se ne želijo odpraviti daleč od doma, pridejo študirat k nam v Zagreb ali Dubrovnik," pravi Almerjeva.
V tujino po znanje okoli 3000 slovenskih državljanov
Natančnih podatkov o slovenskih študentih, ki se odločijo, da bodo terciarno izobrazbo raje pridobili zunaj naših meja, ni. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so za STA dejali, da bi bilo zbiranje teh podatkov vsekakor potrebno oz. koristno. Zbirajo namreč podatke le o tistih študentih, ki študirajo v Sloveniji, evidence o tem, kdo po srednji šoli nadaljuje šolanje v tujini, pa na ministrstvu nimajo. Po podatkih republiškega urada za statistiko je sicer v letu 2010/11 študiralo v tujini okoli 3000 slovenskih državljanov. Večinoma so odšli v katero od držav članic EU, največ jih je za študij izbralo Avstrijo (27 odstotkov), Nemčijo (15 odstotkov), Združeno kraljestvo (13 odstotkov) in Italijo (10 odstotkov), pet odstotkov pa se jih je odpravilo v ZDA. V okviru študijske izmenjave po programu Erasmus je v letu 2011/12 odšlo 1411 slovenskih študentov, ki so tam ostali povprečno šest mesecev. Najbolj zaželene države so Španija, Nemčija in Portugalska.
Slovenija
Mnogi slovenski študentje odhajajo v tujino
Čeprav je v Sloveniji 919 študijskih programov, od tega 777 na univerzah in 142 na samostojnih visokošolskih zavodih, se mnogi študentje po znanje odpravijo v tujino. Tujina namreč ponuja precej širši izbor programov, ki hitreje sledijo spremembam, pravijo v skladu za razvoj kadrov in štipendije.
