V Merkurju semenski krompir prodajajo v manjših pakiranjih po tri oz. pet kilogramov, njihova ponudba pa je namenjena predvsem vrtičkarjem. Med kupci opažajo čedalje večji trend lastne pridelave hrane, ki je cenovno ugodnejša, zdrava in hkrati omogoča aktivno preživljanje prostega časa. V prodajnem programu imajo več sort krompirja: kifeljčar, posebne sorte za cvrtje in pečenje, za kuhanje in praženje, za solate. Prodaja semenskega krompirja se je od leta 2011 do 2013 povečala za več kot 40 odstotkov, v letošnjem letu pa že presega rezultate prejšnjih let, so za STA pojasnili v Merkurju. Trgovcem običajno vsako leto zmanjka seme nekaterih bolj znanih in okusnih sort, določene sorte pa ostajajo. Večji pridelovalci si seme običajno nabavijo prej in zato nimajo težav pri njegovi dobavi. Manjši pridelovalci, ki kupujejo semenski krompir v manjših pakiranjih, pa se za nakup semena običajno odločijo pozneje, zato je izbor sort v manjših pakiranjih marca res že precej slabši, so pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Semenskega krompirja večkrat zmanjka
Poudarili so, da večkrat semenskega krompirja tudi zmanjka, saj trgovci v obdobju po prvem množičnem sajenju neradi naročajo nove zaloge, temveč raje ponujajo sorte, ki so ostale in niso tako priljubljene. Večji pridelovalci sadijo krompir glede na povpraševanje in ceno na trgu. Pri manjših pridelovalcih pa se v zadnjih letih opaža večje zanimanje za sajenje krompirja, kar je gotovo tudi odraz krize, brezposelnosti, pa tudi želje, da si nekaj pridelajo sami, še dodajajo v zbornici. Na drugi strani pa so v Semenarni Ljubljana pojasnili, da je prav semenski krompir eden od njihovih programov, ki je v preteklih letih zabeležil velik padec. "To pa je eden od razlogov za prisilno poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče februarja lani. Posledično je Semenarna Ljubljana izgubila precejšen tržni delež," so za STA pojasnili v družbi. Letošnja prodaja pa je do 12. marca že presegla celotno lansko prodajo. Okrepitev prodaje pripisujejo predvsem široki ponudbi in temu, da vse več ljudi obdeluje vrtičke. Zadružna zveza Slovenije sicer v zadnjih letih po zadrugah članic beleži manjšo prodajo semenskega krompirja.
Leta 2012 najnižja samooskrba s krompirjem
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je v letu 2012 na manjši obseg pridelave vplivala negativna zunanjetrgovinska bilanca, kar je povzročilo znižanje stopnje samooskrbe s krompirjem, ki je bila v letu 2012 najnižja po letu 1990. V letu 2012 je bila 55-odstotna oz. osem odstotnih točk pod povprečjem zadnjih petih let. Po oceni kmetijskega inštituta so se cenovno stroškovna razmerja pri pridelavi krompirja, ki so v zadnjih letih izredno spremenljiva, v letu 2013 zaradi visokih odkupnih cen krompirja in zmerne rasti stroškov izboljšala.
