Slovenija

Ustavno sodišče zakon o davku na nepremičnine razveljavilo - "S tem je padla vlada"

STA/R.S./Ž.K.
28. 3. 2014, 11.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

S tem je jasna usoda enega od najbolj zloglasnih zakonov v zgodovini naše države. Do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin se uporabljajo predpisi, ki so veljali doslej, je danes na ustni razglasitvi sodbe povedal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.

Simon Rosc

Pet sodnic in štirje sodniki so odločili, da se zakon o davku na nepremičnine razveljavi. Tokratna odločitev temelji na šestih zahtevah, ki so jih vložili predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet. Izpodbijali so dele zakona, ki naj bi med drugim kršili ustavna določila glede zasebne lastnine, enakosti pred zakonom, pravnega varstva ter lokalne samouprave in avtonomije lokalnih skupnosti.

Kot je za STA pojasnil ustavni pravnik Erik Kerševan, je bil zakon o davku na nepremičnine tako kratek in notranje povezan, da bi že razveljavitev nekaj členov lahko celoten zakon naredila za brezpredmetnega.

Simon Rosc
Odločitev je bil sprejeta soglasno. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so poudarili, da mora biti davčna obveznost jasno razvidna že iz zakona in ne iz podzakonskih aktov. »Določene vrednostne cone, metode vrednotenja in merila za izbiro metode niso dovolj jasno določene. Zakon se ne izklicuje na točno določene standarde vrednotenja nepremičnin,« pojasnjujejo ustavni sodniki.

Ustavno sodišče je odločilo, da pristojni organi za leto 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest od 1. aprila dalje v celoletni višini, je povedal Mozetič. Obveznost plačevanja davka na premoženje nastopi s 1. aprilom.

Ustavno sodišče je presodilo, da je v neskladju z ustavo tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, kolikor se nanaša na množično vrednotenje zaradi obdavčenja nepremičnin.

Naknadno je zahtevo za presojo ustavnosti dela zakona minuli teden vložila še varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Meni namreč, da je določba, ki za zavezance določa neprofitne najemnike v denacionaliziranih stanovanjih, v neskladju z načelom enakosti.

Odločitev ustavnega sodišča bi imela lahko resne posledice za javne finance. Nepremičninski davek je bil eden ključnih javnofinančnih ukrepov v tem letu. Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Po nekaterih spremembah v zadnjem času je bila zadnja ocena skupnega izkupička od davka okoli 330 milijonov evrov. 

Predsednik stranke SLS Franc Bogovič je ob tem rekel, da je s tem po njegovem mnenju padla vlada. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je dejala: »Niso nas poslušali in so porivali naprej. Vlada mora še premisliti kako naprej, država lahko situacijo reši s prodajo premoženja.« 

Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je dejal: »Zakon ni spodoben, ni bil domišljen in dorečen, čeprav se ga je pripravljalo že od leta 2004. Pri davčnih obveznostih je potrebno biti zelo pozoren. Na kakšen način se bo zakon popravljalo, je njihova odločitev. Vlada ni želela utemeljiti, zakaj je zakon ustaven, nasprotniki pa so to zelo dobro storili. Predvsem pa je sporno to, da na davek ni možna pritožba.«

Celotno odločitev Ustavnega sodišča si lahko preberete tu.