Komisija je namreč opravila analizo udeležbe zaposlenih v javnem zdravstvu v zasebnih podjetjih za obdobje od 1. januarja 2004 do 1. septembra 2013. Z analizo so želeli dobiti oceno obsega opravljanja zasebne dejavnosti s strani javnih uslužbencev, zaposlenih v zdravstvu. "Komisija je namreč v preteklosti že zaznala več primerov koruptivnih tveganj ali celo korupcije v zdravstvu, kar kaže na sistemski problem, ki terja sistemske rešitve in ukrepe," so v KPK zapisali v analizi.
KPK je septembra 2013 pridobila podatke od takratnega Inštituta za varovanje zdravja o javnih uslužbencih v zdravstvu. Agencija RS za javnopravne evidence je podatke povezala s poslovnim registrom in KPK posredovala ujemanja po emšo-številki ter po imenu in priimku. Na KPK so pri tem pojasnili, da udeležba v zasebnem podjetju pomeni, da ima posameznik v lasti poslovni delež v podjetju, da je v njem zastopnik ali član nadzornega organa ali pa je nosilec podjema.
Po ugotovitvah KPK je bilo v omenjenem obdobju 36.941 oseb zaposlenih v javnem zdravstvu. Od tega je bilo 6,9 odstotka ali 4700 zdravstvenih delavcev glede na ujemanje po emšu udeleženih v kakršnih koli zasebnih podjetjih. Glede na ujemanje po imenu in priimku je bilo takšnih javnih zdravstvenih delavcev 8883 oziroma 8,3 odstotka. V podjetjih, ki se ukvarjajo z zdravstveno dejavnostjo, je bilo glede na ujemanje po imenu in priimku udeleženih 3098 zdravstvenih delavcev, po ujemanju po emšu pa 2548 zdravstvenih delavcev.
Komisija ugotavlja, da pri udeležbi v zasebnih podjetjih izstopajo predvsem zdravniki, zobozdravniki, poklici, povezani z zobozdravstvom ter psihologi.
Največ zaposlenih, ki so udeleženi v zasebnih podjetjih, po podatkih KPK prihaja iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na drugem mestu pa je ljubljanska medicinska fakulteta. Med podjetji, v katerih so v obdobju svoje zaposlitve udeleženi zdravstveni delavci, prevladujejo podjetja v pravni obliki samostojni podjetnik.
KPK je sicer pri analizi identificirala 1046 zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo z zdravstveno dejavnostjo, v katerih so oziroma so bili udeleženi zdravstveni delavci ter so poslovala z javnim sektorjem. Večina teh subjektov je bila bodisi samostojnih podjetnikov bodisi družb z omejeno odgovornostjo.
Podatki kažejo, da je 482 zasebnih podjetij, v katerih so bili udeleženi zdravstveni delavci, v celotnem obdobju od javnega sektorja prejelo nekaj več kot 69 milijonov proračunskih sredstev, od tega od javnega zdravstva dobrih 54,8 milijonov. Dobrih 2,6 milijona prihodkov so navedena podjetja prejela od proračunskih uporabnikov, kjer so zaposlene osebe, ki so hkrati udeležene v teh podjetjih.
KPK je identificirala 825 takšnih poslovnih subjektov, ki so v obdobju od začetka 2004 do decembra 2013 prejeli dobre 7,3 milijarde evrov javnih sredstev.
Analiza je pokazala, da dodatni zaslužki javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem zdravstvu sicer niso splošno razširjen pojav, izstopa pa manjša skupina teh oseb, ki ima izjemno visoke dodatne dohodke. Zdravniki so med leti 2004 in 2012 prijavili za 151,7 milijona evrov bruto dohodkov iz dodatnega dela, sledijo zobozdravniki z 8,8 milijona evrov, na tretjem mestu pa so psihologi s 6,1 milijona evrov.
Komisija je v analizo vključila tudi pregled prihodkov dobaviteljev medicinske opreme in farmacevtskih podjetij. Ugotovili so, da na tem področju vladata oligopol in visoka nefleksibilnost trga. "Tržišče medicinskih pripomočkov in farmacevtskih izdelkov v veliki meri obvladuje devet velikih dobaviteljev, ki imajo skupaj dobrih 71 odstotkov tržnega deleža, prav tako so razmerja tržnih deležev med njimi skozi leta praktično nespremenjena," so pojasnili na KPK.
KPK je identificirala 825 takšnih poslovnih subjektov, ki so v obdobju od začetka 2004 do decembra 2013 prejeli dobre 7,3 milijarde evrov javnih sredstev.
