Pravzaprav dva. 23-letni študentki modnega oblikovanja iz Ajdovščine se je življenje obrnilo na glavo sredi novembra 2005. Z vlakom se je vozila v Maribor in se učila, ko je v Celju na vlak vstopila skupina dijakov. Tik preden so izstopili, je eden od njih še na vlaku vrgel petardo in jo brcnil proti Sari. Oči in obraz ji je uspelo zaščititi z rokami, ušes pa si ni mogla zavarovati. »Zaslišala sem pok, nato pa mi je začelo teči iz ušesa,« se spominja. Zdravniki so ugotovili, da ji je pok petarde raztrgal levi bobnič. Življenje se ji je v trenutku sesulo. Trpela je neznosne bolečine, imela je težave z zbranostjo, težko je dohajala učno snov. »Najbolj pa me je bolel odnos sošolk, ki so me povsem izločile, saj so se morale z mano pogovarjati glasneje in razločneje,« se spominja in dodaja, da je dolgo upala v čudež, da se ji bo sluh povrnil. Ker se to ni zgodilo, je pred skoraj tremi leti dobila slušni aparat. Za obe ušesi, saj slabše sliši tudi na desno. Konec lanskega leta se je odločila, da bo svojo zgodbo povedala v javnosti in s tem pripomogla k ozaveščanju v boju proti petardam. Z veseljem je nastopila na tiskovni konferenci UKC in dejala: »Moč dokazujte na igrišču in v fitnesu! Spraševala sem se, zakaj jaz, ki v življenju nisem imela petarde v rokah, pa sem postala žrtev. Temu storilcu ne morem reči človek, ker je zame človek inteligentna oseba. Vsi, ki uporabljajo pirotehniko, naj razmislijo, da so stvari, ki so nekaterim užitek, drugim v veliko breme.«
