Novice Svet24

Na kazenskem seznamu je osem politikov s Krima in trinajst Rusov, med katerimi je deset politikov in trije predstavniki vojaških sil, a nobenega člana ruske vlade. Sankcije bodo po navedbah virov pri EU začele veljati že danes.

Obenem je iz Washingtona prišla novica, da je ameriški predsednik Barack Obama odredil zamrznitev premoženja sedmim ruskim politikom, med katerimi je tudi podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin, bivši ruski veleposlanik pri zvezi Nato.

A tudi v EU bodo v prihodnjih dneh sledili nadaljnji ukrepi, je ob sprejetju odločitve napovedal vodja litovske diplomacije Linas Linkevičius.

Več ministrov, med njimi nemški Frank-Walter Steinmeier in francoski Laurent Fabius, je danes poudarilo, da mora EU Moskvi poslati odločno sporočilo, a ne sme zapreti vrat do diplomatske rešitve.

Zunanji ministri so sicer pričakovano ostro obsodili "nezakonit" nedeljski referendum, na katerem se je ob 83-odstotni udeležbi 97 odstotkov volivcev izreklo za priključitev Krima Rusiji. Gre za jasno kršitev ukrajinske ustave, zato unija izida ne priznava.

Referendum je potekal ob očitni prisotnosti oboroženih vojakov, ob ustrahovanju civilnih aktivistov in novinarjev, blokadi ukrajinskih televizijskih programov in motnjah v civilnem prometu na Krim in s polotoka, so še zapisali ministri v sklepih.

Poleg tega obstajajo jasna znamenja krepitve ruskih vojaških sil na Krimu ter zavračanja dostopa predstavnikom ZN in Organizacije za varnost in sodelovanje (Ovse) do Krima; EU sicer poziva k takojšnji napotitvi opazovalne misije Ovse v Ukrajino.

V tem kontekstu so danes sprožili drugi krog sankcij v skladu s tristopenjskim načrtom, ki ga je pred desetimi dnevi sprejel vrh unije. V prvem krogu so zamrznili pogovore o vizumski liberalizaciji ter novem sporazumu o odnosih med EU in Rusijo.

Obenem so tedaj Rusijo pozvali k takojšnjemu dialogu z Ukrajino in ukrepanju za zmanjšanje napetosti, vključno z umikom ruskih vojakov na izhodiščne položaje v oporiščih na Krimu, v nasprotnem primeru pa napovedali drugi krog sankcij.

EU je tako sedaj dala v višjo prestavo. S tem želi Moskvi posredovati zelo jasno sporočilo, da so njena dejanja v 21. stoletju nesprejemljiva, je ob prihodu dejal britanski zunanji minister William Hague.

Kot Litovec je tudi Britanec dejal, da je EU pripravljena stopiti še korak dlje, če Moskva ne bo ustrezno ukrepala - sodelovala v diplomatskem iskanju rešitve.

V tretjem krogu je vrh pred desetimi dnevi v primeru stopnjevanja agresije predvidel gospodarske sankcije proti Rusiji. O tem bo razpravljal in odločal vrh unije, ki se sestane v četrtek in petek.

Ob robu vrha konec tedna je predviden tudi podpis političnega dela sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Celovit sporazum bi EU in Ukrajina morala podpisati novembra, a si je tedanji predsednik Viktor Janukovič tik pred zdajci premislil. To je tudi sprožilo proteste in krizo v Ukrajini.

V Bruslju je danes tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Dešicja, ki se je sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Andersom Foghom Rasmussenom.