Ko resno zagazite v nesrečo, se skesani pred njimi spet pojavite. Takrat samo rečejo: »Saj smo ti rekli!« Nekaj takšnega velja tudi za slovenski državni socialni program. Kadar Vlada naredi napačno potezo, pred katero svarijo bolj trezni, kar je precej pogosto, ne ostane drugega kot zmajevanje z glavo in »Saj smo vam rekli«. Če se ne bi te napake poznale na hrbtih navadnih ljudi. Takrat je to žalostno in nas navdaja z besom.
Sistem ni deloval, odločbe so zamujale, strokovni delavci so delali nadure, tipkali ob sobotah in nedeljah.
Podpisani sem imel to smolo, da sem kot državni birokrat delal na informacijskem čudu ISCSD-1 podjetja Comland. Informacijska tehnologija v službi Države je zlata jama za podjetje, ki se uspe dobro prodati ali dobro lobirati. Kaj od tega je uspelo omenjenemu podjetju, ne vem. Dejstvo je, da je ta računalniški nedelujoči spaček predstavljal osnovno orodje za delo z bazami podatkov za področje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (zdaj tudi enake možnosti). Takratni minister Svetlik je na vsako silo želel uveljaviti svojo idejo enotne vstopne točke na centrih za socialno delo in porival naprej nadgradnjo slabega programa istega izvajalca. Pisali smo opozorila in kritike, tudi znotraj njegove ministrske ekipe je bilo veliko pomislekov. Na slabe temelje polagati nekaj velikega, kar naj bi združilo celo kopico baz podatkov in omogočilo izvedbo socialne reforme, je bil popoln strel v koleno. Vendar, v začetku recesije je bila ideja Pahorjeve vlade, da je treba socialne transferje porezati veliki skupini ljudi (približno 800.000) za relativno zanemarljive vsote na osebo na mesec in tako pridobiti dovolj denarja za reševanje zlomljenega bančnega sistema Slovenije. Verjetnost, da se bodo vsi pritožili, je bila majhna. In naredili so to. Na srečo nisem nikoli vtipkal svojega gesla v ISCSD-2. Menjal sem službo. Zgodbo poznate. Sistem ni deloval, odločbe so zamujale, strokovni delavci so delali nadure, tipkali ob sobotah in nedeljah. Sistem ni požiral, sistem je zmrzoval. In zdaj vemo, da je sistem tudi narejen nepravično. Računalniški program je v primeru odsotnosti dohodninske odločbe preprosto uporabil tisto za predpreteklo leto, in tako so bili dejanski upravičenci do znižanega plačila vrtca in otroškega dodatka zavrnjeni! Vendar to so bili ljudje, ki so dejansko izgubili službo in so bili njihovi dohodki tako nizki, da niso bili davčni zavezanci. Zaradi tega so bili kaznovani. Pritožilo se je vsaj 1200 staršev in njihove pritožbe rešuje delovno in socialno sodišče, ki je prvim pritožnikom pritrdilo, in njim bo goljufivo ministrstvo za nazaj vrnilo denar. Kaj pa ostali, ki se niso pritožili? Ministrstvo za »socialo« v znanem birokratskem tonu odgovarja, da je bil rok za pritožbo na tiste odločbe 15 dni in da so ga zamudili.
Supervizor razkriva, da je Comland samo od MDDSZ dobil debelih 12 milijonov evrov za različne storitve s področja informacijske tehnologije. Mogoče niso glavni krivci, naredili so pač še en zanič program. Njihovi naročniki so pravi odgovorni, ki ne bodo nikoli odgovorni za krivice, ki so jih storili prebivalcem Slovenije. Saj smo vam rekli! Res pa je to žalostno in me polni z besom.
