Obamov proračunski osnutek zajema le okrog 1000 milijard dolarjev letne proračunske porabe, preostalih 3000 milijard dolarjev pa je avtomatična poraba za zvezne pokojnine, zdravstveno varstvo upokojencev in revnih. Teh 1000 milijard dolarjev je v okvirju dogovor med demokrati in republikanci decembra lani, s katerim se je za dve leti končalo obdobje nenehnih kongresnih blokad.
Obe stranki sta se potem še dogovorili, da se lahko ministrstvo za finance brez omejitev in kongresnih glasovanj zadolžuje do marca prihodnje leto. V Obamovem osnutku tako ni predvidenih novih ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
Proračunski primanjkljaj ostaja visok, vendar pa se je lani v primerjavi s tremi leti pred tem, ko je redno presegal 1000 milijard dolarjev, skrčil na 680 milijard dolarjev. Letos naj bi nazadoval na 649 milijard dolarjev, leta 2015 pa na 564 milijard dolarjev. Obama zato tokrat ne predlaga upočasnitve rasti zveznih pokojnin, s čimer je želel republikance prepričati v sodelovanje, vendar mu je z njim uspelo le razjeziti demokrate.
Poraba za Pentagon bi naj v proračunskem letu 2015, ki se začne 1. oktobra letos in traja do 30. septembra 2015, ostala na letošnjih 496 milijardah dolarjev, v kar je vračunano nedavno oznanjeno zmanjšanje števila pripadnikov kopenske vojske.
Ameriški predsednik s svojim proračunskim osnutkom le podaja svoje prioritete oziroma predlaga kongresu, kaj vse potrebuje vlada in kje bi bilo denar pametno porabiti. Končno besedo glede proračuna pa ima kongres, zato bi bilo preveč optimistično pričakovati, da bodo prioritete Obame potrjene pred kongresnimi volitvami.
Ne glede na to, da ni presegel okvirjev kongresnega proračunskega dogovora in je našel dodatnih 56 milijard dolarjev, polovico za Pentagon in polovico za demokratske prioritete, kot bonbonček za obe stranki. Republikanci naj bi bili veseli dodatnih letal za zračne sile, demokrati donacij za revne predšolske otroke, vsi skupaj pa posodobitve sistemov varnosti v potniškem prometu, kot je kontrola poletov.
"Kot država se moramo odločiti, ali bomo ščitili davčne olajšave za najbogatejše, ali pa bomo pametno investirali za ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarsko rast ter širitev priložnosti za vse Američane," je povedal Obama na osnovni šoli v predmestju Washingtona.
"To je najbolj neodgovoren proračun Obame doslej. Vse kar predlaga je več javne porabe," mu je iz kongresa odgovoril republikanski predsednik predstavniškega doma John Boehner. "Namesto, da bi znižal porabo, predlaga, da ljudje plačujejo več zato, da bo lahko Washington več porabil," je sporočil predsednik proračunskega odbora v predstavniške domu Paul Ryan.
Obamov osnutek predvideva povečanje porabe za gradnje in popravilo cest ter mostov, kakor tudi železnic. Predlaga dodatne davčne olajšave povezane z otroci in šolstvom, za 13,5 milijona najrevnejših, ki še plačujejo davek, pa predlaga tudi podvojitev davčne olajšave s 500 na 1000 dolarjev na leto. Obama želi po ZDA postaviti 45 centrov za inovacije in prekvalifikacije industrijskih delavcev, olajšati breme za študentska posojila in pokojninsko varčevanje ter povišati zvezno zajamčeno plačo na 10,10 dolarja na uro.
Vse to naj bi se pokrilo z novim višanjem davka na tobak, reformo davčne sheme za podjetja, in sicer tako, da bi znižali najvišji razred z 28 na 25 odstotkov, obenem pa zožili davčne luknje za podjetja, ki delajo dobiček v tujini. Letalske potnike bi Obama rad "razveselil" z novimi dajatvami na ceno vozovnic, najbogatejše upokojence pa z zmanjšanjem ugodnosti. Predsednik si želi tudi višjih davkov za velika posestva, finančne ustanove.
Slovenija
Obamov proračun za 2015 težak skoraj 4000 milijard dolarjev
Ameriški predsednik Barack Obama je danes predstavil svoj proračunski osnutek za leto 2015, ki v kongresu ne bo potrjen, vendar pa daje demokratom nekaj materiala za uspešnejšo kampanjo pred letošnjimi kongresnimi volitvami. Predlog je poln demokratskih prioritet, nekaj več denarja pa je predvidenega tudi za obrambo.
