26 let je minilo od usodnega dne, ko je sosed Stanislav Belej Kraška napadel s 5 centimetrov debelim kolom, mu zlomil ličnico in zadal številne podplutbe. Lojz, kot ga kličejo tisti, ki ga poznajo, je v strahu za življenje zagrabil sekiro in z njo napadalca udaril po glavi.
Kljub temu da je napadalec odšel sam, je reševalce in policijo poklical Krašek. Prepričan, da ni storil ničesar kaznivega, saj je vendar branil svoje življenje, je odšel tudi na sodišče, kjer pa je po njem ponovno začelo padati. Udarci sodstva, tako slovenskega kot evropskega, že 26 let neusmiljeno padajo po Alojzu Krašku. Tožilstvo je zaradi incidenta ovadilo oba: napadalca zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe, Kraška pa zaradi povzročitve težje telesne poškodbe. Čeprav sodišče ni dvomilo v potek dogodkov, pa so bile učene glave mnenja, da bi se napadeni lahko odzval drugače.
Da je vedel, da ima v rokah sekiro in bi jo moral uporabiti drugače. Čeprav so izvedenci pričali, da je bil ogrožen, da se je bal za svoje življenje, je sodišče presodilo, da je prekoračil meje silobrana. Napadalec je tako dobil pogojno kazen, Alojz Krašek pa je bil obsojen na osem mesecev zapora! Oba sta se na kazen pritožila in s pritožbo tudi uspela. Ker slovenski sodni mlini meljejo izredno počasi, je v tem času kazenski pregon zoper napadalca zastaral in na sodišču se je znašla le žrtev.
Tokrat je sodnik Miran Pritekelj kazen znižal na šest mesecev zapora. Po še eni pritožbi je višje sodišče kazen spremenilo v pogojno. Čeprav Alojzu ni bilo treba za rešetke, pa je bila kazenska obsodba pogubna za civilne sodne postopke, ki so sledili. Sodišče je namreč Stanislavu Beleju prisodilo enormno odškodnino. Zaradi udarca s sekiro je namreč utrpel prelom temenične kosti in okvaro vseh treh možganskih ovojnic. Sodišče naj bi tudi ugotovilo, da je zaradi stanja po poškodbi nesposoben opravljati kakšno pridobitno dejavnost oziroma je nesposoben za delo. »Dajte no. Samo dela se. Tu sem ga videl, je delal na travniku. Saj smo ga slikali, a je predaleč in ni ravno najboljša slika,« nam pove in nam s terase pokaže na travnik pod hišo. Odškodnino je uspel njegov novi odvetnik Mitja Bartenjev v več postopkih sicer znižati, a znaša še vedno ogromnih šest milijonov in pol tolarjev oziroma 27.100 evrov. Bartenjev je še danes po vseh letih sodnih postopkov prepričan, da se je Alojzu zgodila velika krivica.
Poskušal je tudi sprožiti postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Leta 2008 je poslal vlogo, leta 2012 je sodišče odločilo, da je vloga nedopustna, obvestilo o tem pa je prejel Alojz Krašek šele 13. januarja 2014. Ko smo govorili z Bartenjevim, nam je povedal, da sam obvestila sploh ni prejel. Alojz je v 26 letih ostal brez denarja, zbolel je na živcih, pred časom je izgubil še ženo, ki mu je ves čas stala ob strani. »Brez nje sem čisto izgubljen,« nam pove s solzami v očeh. Bori se še z rakom na prostati in kožnim rakom.
Koliko je še dolžan človeku, ki mu je uničil življenje, ne ve. Vsak mesec mu pri pokojnini trgajo nekaj več kot 200 evrov in glede na višino dolga in na zamudne obresti, ki jih plačuje, se zna zgoditi, da bo tako do konca njegovega življenja. Če mu dolga ne uspe poplačati, bo plačevala še njegova hčerka.
Možnosti, da bi na sodiščih lahko dokazal, da mu je bila storjena krivica, nima več. Ko razmišlja o tem, kaj bi lahko storil drugače, ga spomin zanese nazaj do usodnega dne. »Mogoče mu ne bi smel pomagati in poklicati reševalcev. Mogoče bi bilo potem drugače,« pove s tresočim se glasom.
