Anton Bebler nam je razložil: »Od žene dobim seznam in imam nakupe programirane. Ko pridem, preverim ponudbo na vseh stojnicah, čeprav kupujem večinoma pri istih prodajalcih: pri mesarici, mlekarici in prodajalki jajc. Ženi novega menija za dan, ko kupujem, ne predlagam, ker je zanj že prepozno, ji pa včasih predlagam kakšno drugo prikuho ali dodatek. Zato včasih kupim kaj 'mimo listka'. Ali me zato ošteje? Haha, če prinesem več, nikoli, če prinesem manj, ah, to je pa že druga zgodba …« Igralec Sandi Pavlin je na tržnici vsak dan. Če sneži ali dežuje. »Včasih vem, kaj bom kupil, včasih ne. Dobro vem, kaj prodajalci ponujajo v katerem od letnih časov, zato se z ženo uskladiva pred nakupom. Kupujem vedno pri istih prodajalcih, včasih pa se za nakup odločim na podlagi viska oziroma bajalice, bionergije, ki prihaja iz popolnega informacijskega 'polja', edinstvenega v vesolju. Še znanstveniki so odkrili, da to polje obstaja. Kuhamo vsi v družini, vendar je najboljša kuharica žena. Radi imamo šparglje in artičoke, ki jih polnimo z orehi.« Čarodeja Mateja Rotovnika in njegovega očeta Mitjo Rotovnika smo ujeli skupaj. Nič čudnega, saj sta na tržnici vsako soboto skupaj. »Kupujeva za ves teden, vsak zase, seveda. Živimo ločeno, čeprav zelo blizu – loči nas le Cankarjev dom.« Matej pravi, da kuha sam, pri Mitji pa je drugače: »Glavna kuharica je Polona (Vetrih, op. p.), jaz pa rade volje prevzamem breme kupovanja na tržnici in pomivanja posode. Tu imava gospe, ki jim zaupava in od katerih dobiva vse, kar potrebujeva oziroma kar je treba uživati vsak dan: zelenjavo, sadje in mlečne izdelke.« In kaj je povedal pisatelj Slavko Pregl?»Nimam listka, ampak vem, kaj moram kupiti. Danes sem zadolžen za solato. Kakšen meni bo, ne vem, bi moral vprašati svojo boljšo polovico. Čeprav kupujem naročeno, me včasih kakšna dobrota seveda tudi zapelje, morda lepo sadje, zelenjava, torej to, kar je bistvo tržnice. In naša tržnica je res sijajno založena, tako da z veseljem naredim kakšen 'spodrsljaj'.« Ujeli pa smo tudi Gezo Vogrinčiča:»Če je le mogoče, greva na tržnico z ženo, vendar ima Gabi malo časa, saj ima ob sobotah še vedno študente in delo, čeprav je upokojena. Na tržnico tako hodim večinoma sam, vsako soboto, načrt nakupov pa narediva v petek in za ves teden. Listek? Listek imam v žepu, a nanj pogledam šele na koncu, da preverim, ali sem kaj pozabi.«
Kako vrečke na tržnici polnijo znani Slovenci
Tržnice so utrip in kazalnik življenja v mestu, ne glede na državo in celino. Glavna ljubljanska tržnica, razpeta med Tromostovjem in Zmajskim mostom, je živahna, idilična in popolna. Nedavno smo se odpravili v osrčje zakladnice zelenjave, sadja in tudi tradicionalnega prostora, kjer se srečujejo prijatelji. Znane Slovence (obisk tržnice je očitno zelo »moška« stvar!) smo povprašali, ali na tržnico prihajajo z načrtom (beri: seznamom na listku) ali pa se med stojnicami prepustijo trenutnemu navdihu.