Nekdanji profesor univerze Berkeley je Slovenijo prvič obiskal leta 1981, ko je sodeloval pri oblikovanju okoljskega programa o kakovosti zraka na Inštitutu za kemijo v Ljubljani. Hansen je izumil napravo za merjenje kakovosti zraka in začel poslovati v Kaliforniji, kjer je ustanovil podjetje Magee Scientific Corporation, od leta 1996 pa se naprave z imenom aethalometer proizvajajo v Sloveniji v podjetju Aerosol d.o.o.
Omenjena naprava je leta 2012 potovala s Pipistrelovim letalom in pilotom Matevžem Lenarčičem okrog sveta, meritve pa je na isti način opravljala tudi lani nad severnim tečajem. Črni dim je produkt nepopolnega izgorevanja ogljikovih goriv, ki absorbira svetlobo. Ustvarjajo ga stari dizelski motorji in navaden dim od kurjenja lesa.
"Moje delo je podobno zdravnikovemu, ki ti sporoči podatke krvnem tlaku in holesterolu. Odločitev pa je tvoja," je dejal Hansen in zatrdil, da s svojimi aparati državam in drugim oblastem zagotovi potrebne informacije, na podlagi katerih se lahko odločijo za ukrepanje proti onesnaženosti. Kljub temu pa ni nobenega dvoma, kaj si misli o podnebnih spremembah in onesnaževanju zraka kot posledicah človeškega dejavnika.
"Led se tali na Antarktiki in tali se na Arktiki. Čez 200 let bo pod vodo New York, Los Angeles, Piran in vse kar je danes ob morju. Tudi če danes spremenimo naš odnos do okolja, bo verjetno za prihodnje generacije prepozno. Vendar pa se odnos ne bo spremenil, ker se nihče noče odpovedati življenjskemu standardu, ki ga uživa danes, da bi ohranil planet za nekoga 200 let kasneje," je dejal Hansen.
Hansen pravi, da je črni ogljik drugi največji krivec za segrevanje ozračja za ogljikovim dioksidom in k onesnaženju prispeva okoli 25 odstotkov. Več kot tisoč takih naprav je danes nameščenih po vsem svetu in Hansen pravi, da so med drugim pomemben del slovenskega izvoza na Kitajsko, kjer je problem še posebej pereč in je na severu države zmanjšal življenjsko dobo 500 milijonov ljudi za pet let.
Hansen opozarja tudi Evropo, kjer se krepijo pozivi h kurjenju lesa, ker gre za obnovljivi vir energije. Vendar pa je za zmanjšanje posledic za ozračje potrebno kurit les v sodobnih, dražjih pečeh, sicer se povečujejo izpusti črnega ogljika.
"V Slovenijo sem prišel kot mladi raziskovalec in skupaj s soprogo sva tam preživela čudovitih šest mesecev. Kasneje sem jo obiskal še večkrat in me je pretresel pogled na podeželske domačije iz katerih se je vil gost črn dim. V Sloveniji imate zaradi žleda sedaj veliko lesa, ki se bo pokuril in to bo ustvarilo veliko črnega dima.
Znanstvena in poslovna kariera sta ga popeljali po celem svetu in v 80. letih je štirikrat obiskal severni tečaj, kasneje dvakrat severno obalo Sibirije, na Antarktiki je bil v letih 1996 do 2013 kar desetkrat, od tega šestkrat na južnem tečaju. Naslednja pot bo na srednji tečaj," je dejal Hansen in razložil, da je to Himalaja, kjer se led prav tako hitro tali, kot na vrhu in dnu zemeljske krogle.
"Na južnem tečaju, ki leži na 3200 metrih nadmorske višine, je bilo minus 50 stopinj. Zaradi tega je bila osebna prtljaga omejena," je povedal Hansen, ki pa je vseeno našel prostor za slovensko zastavo. "Če imaš 100.000 dolarjev, potem lahko dobiš prevoz od ameriške vojske," je dejal in razložil, da je bil sam tam v okvirju znanstvenega projekta za namestitev svoje naprave za merjenje kakovosti zraka.
Slovenija
Okoljevarstvenik na južnem tečaju zapičil tudi slovensko zastavo
Ameriški znanstvenik Tony Hansen, izumitelj aparata za merjenje količine črnega ogljika oziroma grafita, ki jih izdelujejo v Sloveniji, je lani poslovno obiskal južni tečaj na Antarktiki. Tja je že pred leti ponesel tudi slovensko zastavo in jo zakoličil na kraju, ki ga je prvi dosegel norveški raziskovalec Roald Amundsen leta 1911.
