"De-eskalacija na Krimu je nujna. Zavezniki Nata še naprej tesno sodelujejo," je zapisal Rasmussen v kratkem sporočilu na Twitterju.
Zunanji minister Litve Linas Linkevicius pa je medtem predlagal takojšnjo obravnavo položaja v Ukrajini v Severnoatlantskem svetu in Svetu Nato-Rusija, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na Twitterju je zapisal, da bi se morale zaveznice sestati na podlagi 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta člen pravi, da se morajo članice Nata posvetovati med seboj, kadar koli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice. Britanski zunanji minister William Hague je medtem obsodil odločitev zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, da odobri vojaško posredovanje v Ukrajini. Kot je sporočil, je poklical ruskega veleposlanika v Londonu, da mu izrazi svojo zaskrbljenost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "To dejanje je potencialno velika grožnja suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Obsojamo vsako dejanje agresije nad Ukrajino," je dejal, kot so sporočili iz Foreign Officea.
Turčinov pozval Putina, naj konča s provokacijami
Ukrajinski začasni predsednik Oleksander Turčinov je v petek zvečer v televizijskem govoru pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj takoj konča s provokacijami na Krimu in naj s tega polotoka umakne svoje vojake. Kot je dejal, se s tem pozivom obrača osebno na Putina. Moskvo je obtožil, da deluje tako, da najprej izzove konflikt, nato pa si ozemlje priključi. Rusijo je še obtožil, da je napotila svoje enote na Krim, ki niso samo zasedle tamkajšnjega parlamenta in vlade, ampak so hotele zavzeti tudi komunikacijska sredstva. Poudaril je, da mora Rusija takoj končati te provokacije in svoje vojake odpoklicati s Krima ter delati samo v skladu s sklenjenimi dogovori. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je pred tem obtožilo Moskvo kršenja ukrajinskega zračnega prostora.
