Arhiv RS je danes začel s spletnim objavljanjem arhivov nekdanje SDV, ki po zakonu iz leta 2006 ne vsebujejo občutljivih osebnih podatkov. Gre za drobec, 10.000 strani od nekaj manj kot pet milijonov strani arhivov SDV. Nov zakon bi z anonimizacijo in ustreznimi finančnimi sredstvi omogočil objavo vsega gradiva, pravi direktor arhiva Bojan Cvelfar.
Arhivska novela, o kateri utegnemo odločati na referendumu, dopušča anonimizacijo občutljivih osebnih podatkov, kar bi omogočilo objavo tudi tistih gradiv nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki jih sedaj ni mogoče.
Prav pri objavljanju tovrstnega gradiva je namreč veljavni zakon po navedbah Cvelfarja zelo restriktiven (med občutljive osebne podatke uvršča tudi politično in filozofsko prepričanje). Tako je zdaj moč objaviti le arhivsko gradivo, ki ne vsebuje občutljivih osebnih podatkov, iz drugih sklopov pa le drobce.
Danes tako objavljajo programe dela, letna poročila, poslovnike, navodila o administrativnem poslovanju, tehnike in načini prisluškovanja in zgodovino varnostno-obveščevalne službe 1942-1951.
Najbolj zanimiv sklop gradiva je po besedah Cvelfarja evidenca dosjejev nadzorovanih oseb. Ohranjenih je 4000 dosjejev, je pojasnil na današnji novinarski konferenci. Po digitalizaciji po njegovih besedah kar kličejo gradiva, ohranjena na mikrofilmih in žepkih, ker so v slabem stanju. Poleg tega bi digitalizacija po njegovem mnenju tudi strokovnjakom olajšala postopke pri iskanju in dostopnosti do gradiv.
Cvelfar je poudaril, da gre po obsegu gledano danes za majhen, a simbolno velik korak. "Glede na to, da živimo v digitalni dobi, v arhivu želimo približati zainteresirani javnosti gradivo nekdanje SDV na način, ki je v tem trenutku pričakovan, namreč preko svetovnega spleta," je dejal. Temeljni cilj je tako poenostaviti in povečati dostopnost tega gradiva, seveda z upoštevanjem omejitev glede varstva občutljivih osebnih podatkov, ki jih predvideva zakonodaja.
Kako hitro bo ta cilj uresničen, je odvisno predvsem od finančnih sredstev. Za digitalizacijo bi po Cvelfarjevih ocenah porabili okoli pol milijona evrov, izvedena bi bila lahko v treh do štirih letih. V kakšni meri oz. obsegu, pa je odvisno tudi od zakonodaje. Nov zakon v tem pogledu nedvomno omogoča več, je prepričan.
SDS in drugi predlagatelji referenduma sicer menijo, da arhivska novela zapira arhive Udbe.
