Poškodovana streha na hiši in prizidku, na vrtu in v sadovnjaku, skladovnica hlodov mogočnih jelk in veje so pomniki groze, ki jih je prvega februarja zvečer doživljala petčlanska družina Matijević. Katastrofa jim je vzela streho nad glavo, iz dneva v dan pa je čedalje več škode tudi v notranjosti hiše, ki jo namakata dež in sneg. Družini so začasen dom našli v Gorenji vasi, za kar so zelo hvaležni, a kljub temu nestrpno čakajo, kdaj se bodo vrnili v svoj dom.
V hiši živijo od leta 1994!
Matijevićevi v hiši, ki so jo popolnoma obnovili, živijo od leta 1994. Takrat sta bila starejša sinova, danes 26-letni Erik in 24-letni Tilen, še majhna, pozneje pa se jim je pridružil danes 12-letni Darko. »Veliko truda in odpovedovanja je bilo potrebnega, da smo si uredili naš domek, na katerega nas vežejo lepi spomini,« pravi gospodar Marjan, ki je bil še posebno ponosen na svoj vrt: »V njem ste našli vse, kar potrebujete v kuhinji in na dobro obloženi mizi. Vrt je bil negovan, zelenjava posajena v vrsti. Veste, nikoli nisem sadil brez vrvice, saj je moralo biti vse popolno.« Niti v sanjah si niso predstavljali, da se bo njihovo idilično življenje čez noč obrnilo na glavo.
Drevo je padlo na hišo
Potem ko je že dva dni padal zmrznjeni dež in se je drevje čedalje bolj ovijalo v ledeni objem, je prišel tisti tragični večer. Že čez dan je nekajkrat zmanjkalo električne energije. To se na takih območjih lahko večkrat zgodi, zato imajo vedno na zalogi nekaj sveč, štedilnik pa imajo tako ali tako na drva. Tilna, ki je tistega večera, ko se je zgodila nesreča, v svoji sobi poslušal glasbo, je mama poklicala k večerji, a je ni slišal, zato ga je pozneje še enkrat poklical oče. »Vsa družina je sedela za mizo in komaj smo dali v usta prvi grižljaj čevapčičev, se je zgodilo. Hiša se je stresla in strašno je počilo. Odšli smo iz hiše in videli, da se je nanjo zrušila ogromna jelka ter poškodovala streho, in to prav tam, kjer je bila Tilnova soba. Porušila je večji del ostrešja nad garažo in kurilnico. Poklicali smo na 112 in kmalu so prišli gasilci ter predstavniki Civilne zaščite. Presodili so, da moramo hišo zaradi varnosti zapustiti. Vzeli smo najnujnejše in se odpeljali proti Škofji Loki, kjer imamo sorodnike.«
Dom v gasilskem domu
»Nismo prišli daleč. Podrta drevesa in neprevozna cesta ter preteča nevarnost niso obetali nič dobrega, zato smo se vrnili v Sovodenj, tam pa so nas namestili v gasilski dom. Tam je bilo poleg nas ujetih še nekaj ljudi s Cerkljanskega, ki se zaradi zaprtih cest niso mogli vrniti na svoje domove.« Kot pripoveduje Marjan, so skupaj z gasilci izpraznili njihovo skrinjo in hladilnik, saj bi se, ker ni bilo elektrike, hrana pokvarila. »Meni vrtenje kuhalnice ni tuje, zato sem kuhal in pripravljal obroke za nas, ko smo bili ujeti, in gasilce. Tako sem si krajšal čas, ljudi pa bodril s šalami, saj nam drugega ni preostalo.«
Začasna nova nastanitev
»Občina Gorenja vas - Poljane se je takoj odzvala in nam zagotovila zasilno nastanitev v Gorenji vasi. Na uporabo so nam dali dvosobno stanovanje. Z ženo in mlajšim sinom spiva v sobi, starejša dva fanta pa v dnevni sobi,« razlaga Marjan, ki je na pogled poln optimizma in verjame v boljše čase. Kljub temu pa so v njegovih očeh vidne sledi žalosti. Matijevićevi so skromni in hvaležni vsem, ki so jim pomagali v nesreči. »Glavno je, da imamo streho nad glavo in nas ne zebe. Le mizo bo treba prinesti iz hiše, saj je ta v stanovanju premajhna za vso družino.« Marjan še pravi, da so najnujnejše iz hiše že preselili.
Žalosten pogled na hišo
Z Marjanom in srednjim sinom Tilnom se odpeljemo do njihove hiše. Pokažeta mi notranjost in priznati moram, da me spreleti. Voda že pronica v spodnje nadstropje, čeprav so streho prekrili s polivinilom. Premočene so žimnice, dviga se parket, čedalje več poškodb je na pohištvu. Družina Matijević informacij o tem, kako naprej, nimajo, zato niti ne vedo, kdaj se bodo lahko preselili v svoj dom.
Čaka ga operacija
Za Marjana in njegovo družino je prva skrb, kako obnoviti poškodovano hišo in se vrniti domov, zato na operacijo srca, ki ga čaka, skoraj ne pomisli. »Zaradi posledic možganske kapi bom moral na operacijo srca in sem v čakalni vrsti, poleg tega pa sem tudi sladkorni bolnik in potrebujem inzulin,« pravi Marjan in obljubi, da se pri sanaciji hiše ne bo preveč naprezal: »Pomagala bosta fanta, saj vem, da moram poskrbeti tudi za svoje zdravje.« Pokaže nam miniaturno cerkvico, ki jo je na njihovem vrtu postavil prijatelj in je po čudežu ostala nepoškodovana. »Imeli smo srečo v nesreči, da se tudi Tilnu ni nič zgodilo. Če bi bil v času, ko je padlo na hišo drevo, v svoji sobi, bi se kaj lahko končalo drugače, bolj tragično.«
Družino skrbi, kako bodo hišo obnovili. Oče si kruh služi v škofjeloškem podjetju Knauf Insulation, v službi pa sta tudi starejša dva fanta, a so prihodki nizki in je težko kaj privarčevati. Nič dobrega ne obetajo niti razpoke, ki so vidne po vsej hiši. A zadnje bo rekla stroka, ki bo ocenila, kako nevarne so. Matijevići z negotovostjo zrejo v prihodnost, saj ne vedo, kaj jim ta prinaša. Če bi jim kdo želel pomagati, lahko pokliče Marjana na telefon 040/466 074.
