Novo oceno poškodovanosti gozdov je slovenjgraška enota zavoda za gozdove izdelala do 20. februarja, potem ko so revirni gozdarji lahko opravili oglede na prej nedostopnih območjih. Trenutna ocena je že dokaj natančna, je STA povedal vodja enote Milan Tretjak, še vedno pa so nekatere gozdne prometnice neprevozne, ponekod v višje ležečih območjih pa oglede ovira sneg. Prvotne ocene o površini poškodovanih gozdov tako ostajajo približno enake, to je omenjenih 25.000 hektarjev, povečala pa se je ocena količine poškodovanega lesa, ki ga bo potrebno posekati, saj je po zdajšnjih ocenah poškodovanih okoli 130.000 kubičnih metrov iglavcev in okoli 50.000 kubičnih metrov listavcev. Največ lesa je poškodovanega na območju krajevnih enot Slovenj Gradec, Dravograd in Prevalje. Koroški gozdarji škodo ocenjujejo na okoli pet milijonov evrov, ocena pa zajema škodo zaradi razvrednotenja poškodovane lesne mase, dodatne stroške pri sečnji in spravilu zaradi poškodovanosti gozdnega sestoja, izpad prirastka, stroške obnove gozda po poseku, stroške dodatnih negovalnih in preventivno varstvenih del v gozdovih, stroške za vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic in stroške za njihovo sanacijo.
Gozdarji pripravljajo sanacijske načrte
Gozdarji zdaj pripravljajo sanacijske načrte, ki bodo končani do začetka aprila, sanacija pa se je že začela. Kot je povedal Tretjak, odločbe za posek že izdajajo in so osnova za začetek del. Lastniki gozdov se morajo za izdajo odločb povezati z gozdarji na krajevnih enotah zavoda za gozdove. Glede na precejšnjo zasedenost gozdarjev pa je dovolj tudi, da lastniki najbližjo krajevno enoto zavoda obvestijo, da so s sanacijo pričeli. Najprej je treba ustrezno urediti gozdne prometnice in vlake ter vodotoke, potem pa je prva na vrsti sanacija iglavcev, predvsem zaradi nevarnosti razmnožitve podlubnikov. Sanacija iglavcev naj bi bila predvidoma končana do 15. maja letos, sanacija listavcev pa bo trajala dlje časa. Sicer pa vsi pristojni v zvezi s sanacijo izpostavljajo nujno skrb vseh za varnost, bo pa zavod za gozdove v prihodnjih tednih glede na izražen interes organiziral delavnice na terenu, predvidoma tudi na Koroškem. Gozdarji v z lesom bogati Sloveniji že več let opozarjajo na odvoz hlodovine čez mejo, s čimer izgublja že tako okrnjena domača lesna industrija. Čeprav država išče rešitev, pa je tudi zdaj neizogibno dejstvo, da bo veliko hlodov odpeljanih na razrez v tujino, pravi Tretjak.
Lani iz Slovenije odpeljanega 1,2 milijona kubičnih metrov lesa
V letu 2012 je bilo iz Slovenije odpeljanega prek 1,2 milijona kubičnih metrov lesa, za lani točnih številk ni, a bo ta zagotovo prek 1,4 milijona kubičnih metrov. Kot je še povedal Tretjak, se s Koroške letno po grobih ocenah na razrez v tujino odpelje od 80.000 do 90.000 kubičnih metrov lesa od skupno letno posekanega v višini 300.000 kubičnih metrov.
