Slovenija

Leljak z dokazom, da dokumenti o ugrabitvi in uboju Crnogorca niso ponarejeni

STA / J. P.
10. 2. 2014, 13.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Publicist Roman Leljak je na novinarski konferenci predstavil posnetek zaslišanja hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca leta 1972 v Ljubljani. Z njim dokazuje, da ne držijo navedbe nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Marjana Orožna, da so dokumenti o ugrabitvi in uboju Crnogorca ponarejeni.

Arhiv Svet24

Po navedbah Leljaka je namreč Orožen, potem ko sta z Igorjem Omerzo novembra lani predstavila dokumente Arhiva RS, iz katerih izhaja, da je SDV leta 1972 v Salzburgu ugrabila in pozneje v Sloveniji ubila Crnogorca, izjavil, da so dokumenti ponarejeni. "Upam, da zdaj ne bo rekel, da je ponarejen tudi glas," je dejal.

Posnetek je po besedah Leljaka nastal 4. julija 1972 v Ljubljani, dan potem, ko je takratna Služba državne varnosti (SDV) ugrabila Crnogorca, za katerega je bila prepričana, da bo sodeloval pri terorističnem napadu na SFRJ. Kdo na nekajurnem posnetku zaslišuje Crnogorca, Leljak zaradi interesa policijske preiskave ni mogel povedati, se je pa po zaslišanju za Crnogorcem izgubila vsaka sled.

Leljak je v soboto skupaj s predsednico komisije DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Evo Irgl na Hrvaškem obiskal sestre in brata Crnogorca, ki so potrdili, da je glas na posnetku njegov. "Zanje je bilo poslušanje posnetka težko, po drugi strani pa so hvaležni, da končno vedo, kakšna je bila bratova usoda," je dejal.

Leljak je za umor Crnogorca poleg Orožna novembra ovadil še takratnega vodjo zvezne SDV Silva Gorenca in pomočnika načelnika SDV za Slovenijo Borisa Mužiča. Gorenc je v odzivu za STA zanikal, da bi kdaj izvajal likvidacije, Mužič pa je za TV Slovenija dejal, da je šlo pri zadevi za skupno odločitev, da pa se sam čuti nedolžnega.

Publicist je danes predstavil tudi nekatere dokumente, ki zanikajo navedbe nekdanjega sodelavca Milana Doriča, da ni imel nič z umorom hrvaškega emigranta Nikice Martinovića leta 1975 v Celovcu. Kot je dejal, Doričev osebni dosje iz Arhiva RS kaže, da takrat ni bil bolan, kot trdi, ampak je bil na štirimesečnih počitnicah v enem izmed penzionov med Celovcem in Velikovcem, ki mu ga je plačala avstrijska obveščevalna služba.

Povedal je še, da je Dorič od SDV vsega skupaj prejel 16 orožij. Podatke o vrsti je Leljak predal nemški policiji, da preveri, ali je bilo katero uporabljeno v nepojasnjenih ubojih v Nemčiji v preteklem stoletju.

Glede tožbe nekdanjega načelnika SDV Janeza Zemljariča je Leljak dejal, da jo vidi kot poskus ustrahovanja, da bi se o umorih SDV čim manj govorilo. Glede tožbe urednice informativnega programa TV Slovenija Ksenije Horvat Petrovčič pa pravi, da sta mu dve osebi poslali sms-sporočilo, da je Zemljarič večkrat klical na televizijo. Horvat Petrovčičeva Leljaka namreč toži, ker je dejal, da mu v oddaji Tarča niso omogočili, da bi predstavil nekatere dokumente, ker naj bi Zemljarič na dan oddaje klical Horvat Petrovčičevo.