Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat ministrstva za obrambo ter Sindikat državnih organov Slovenije izpodbijajo 116. člen zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ukinja ureditev t. i. varovane plače. Sindikati menijo, da so javni uslužbenci, ki so bili po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju upravičeni do varovane plače, v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci. Poleg osemodstotnega splošnega znižanja plač jim bo namreč plača znižana tudi za znesek iz naslova ukinitve varovane plače, pojasnjujejo. Varčevalni zakon je v izpodbijanem 116. členu določil, da se v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju črtata prvi in drugi odstavek 49. člena. V skladu s prvim odstavkom 49. člena se v primeru, če bi javni uslužbenec po določitvi plače v skladu z določbami tega plačnega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, javnemu uslužbencu do izenačitve obeh zneskov izplačevali višji znesek plače.
Njihove pravice niso ogrožene
Ustavno sodišče, ki je zahtevi Sindikata državnih organov Slovenije ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata ministrstva za obrambo združilo, v sklepu s 23. januarja ugotavlja, da iz njihovih navedb ne izhaja, kako naj bi bile pravice javnih uslužbencev zaradi znižanja plače ogrožene. Javni uslužbenci, ki so varovane plače prejemali nekaj let zaradi prehoda na nov plačni sistem, po uveljavitvi varčevalnega zakona in ukinitvi varovanih plač prejemajo plače v višini, kot jo sistemsko določa nov plačni sistem, navaja ustavno sodišče. "Prejemanje plače v takšni višini ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev, saj plačo v enaki višini prejemajo tudi vsi drugi javni uslužbenci na primerljivih delovnih mestih," navajajo.
