Novice Svet24

Tako zdajšnji direktor nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Matej Krumberger kot prejšnja direktorica Nataša Pukl sta vzrok za luknjo v slovenskih bankah našla v nezmožnosti komitentov za odplačevanje kreditov, do katere je prišlo po izbruhu finančne in gospodarske krize. Pri tem so se občutno znižale tudi vrednosti zavarovanj, tako vrednostnih papirjev kot nepremičnin, sta spomnila.

Oba sta potrdila, da so med nadzorom bank naleteli tudi na primere, da se je vrednost neke nepremičnine zvišala samo zato, da bi nekdo dobil kredit. V tem primeru so izdali opozorilo banki in podali prijavo organom pregona. Vendar pa to ni vzrok za razveljavitev sklenjenega posla, je povedal Krumberger.

Ker so se po začetku krize za podjetja zaostrili pogoji dostopa do kreditiranja, se je povečal delež kratkoročnih kreditov. "Opozarjali smo na povečanje tveganj in sprejeli tudi ukrepe v zvezi s tem," je povedala Puklova.

Predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS) je zanimalo, ali bi lahko Banka Slovenije v obdobju izjemnih rasti kreditov ukrepala tako, da bi kreditiranje bank na slovenskem trgu omejila. Puklova je pritrdila ter navedla tudi vrsto ukrepov, ki so jih sprejeli s tem namenom. Krumberger, ki je direktor nadzora bančnega poslovanja od jeseni 2009, pa je dodal, da so v območju evra možnosti držav za brzdanje rasti kreditov zelo omejene.

Takratna rast kreditiranja sicer po Krumbergerjevih besedah ni bila neobičajna. Spomnil je, da je veljalo prepričanje, da lovimo zaostanek do sosednjih držav in podjetja potrebujejo kredite za nadaljnji razvoj.

Puklova je zatrdila, da se je raven bančnega nadzora v času njenega vodenja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije bistveno povečala. Tako kot Krumberger je tudi ona dejala, da se ne počuti odgovorno za šestmilijardno luknjo v slovenskih bankah. Drugače je menil Franc Pukšič (SLS), ki je opozoril na slabo opravljeno delo Banke Slovenije: "Bili ste odgovorni in niste dobro opravili svojega dela."

Če so v določeni banki ugotovili nepravilnosti, so obvestili upravo in nadzorni svet, vsakega posameznega kredita pa seveda niso mogli preveriti. "Kdo je kriv, če potnik prinese bombo na letalo," je vprašal Pogačnik, nato pa se ni strinjal s Krumbergerjevim odgovorom, da je kriv potnik, če mu bombe seveda niso podtaknili. "Kriv je nadzor," je poudaril predsednik komisije.

"Bančna luknja ni odvisna od regulatorja, kot tudi ne moremo reči, da je dobro poslovanje neke banke posledica dobrega nadzora," je dejal Krumberger. Po njegovem mnenju je treba slovenske banke čim prej privatizirati, saj očitno nismo bili dobri lastniki.

Komisija, ki želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države, je decembra lani kot prva zaslišala nekdanja guvernerja Banke Slovenije, v četrtek pa tri viceguvernerje in predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije.

Na današnjo sejo je povabila tudi direktorico Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojco Majič, a je to zaslišanje zaradi nesklepčnosti prestavila na eno prihodnjih sej. Naslednjič se bodo člani komisije zbrali že v sredo, ko bodo na njihova vprašanja odgovarjali predsedniki nadzornih svetov NLB, NKBM in Abanke, France Arhar, Peter Kukovica in Janko Gedrih.

Komisija, ki želi pregledati sporno kreditiranje podjetij v obdobju od leta 1992, ima sicer težave pri pridobivanju dokumentov, zato je dokumentacijo zahtevala tudi preko odredbe sodišča. Vendar pa je višje sodišče v začetku tega meseca njeno zahtevo zavrnilo.