V zadnjem času vas je mogoče videti le še na sodiščih ... Ali štejete ovadbe?
Ovadb ne štejem in niti ne vem, kolikokrat sem bil ovaden. Vem le, da za vse dobre projekte, kot so denimo gondola, lutkovno gledališče in Trg Leona Štuklja.
Čemu pripisujete tolikšno število ovadb?
Veliki politični gonji, očitno sem bil moteč za nekatere v Ljubljani. V šestletnem županskem mandatu sem uresničil 53 evropskih projektov, dobil Kulturno prestolnico Evrope, Evropsko prestolnico mladih ...
Ko so padle prve ovadbe, ste jih označili za politični obračun s strani takratne ministrice Katarine Kresal, LDS itd. Komu jih pripisujete zdaj, saj se vrstijo tudi po padcu tedanje vlade?
Struktura ljudi v organih pregona, policiji in tožilstvu je ostala enaka. Zanimivo je, da vodja tožilstva v Mariboru, Elizabeta Gjurkeš, ki se je upokojila, ni bila za pregon, ti pa se zdaj kar vrstijo. Če izvensodni senat treh sodnikov za ptičjo hišico sprejme odločitev, da ni elementov kaznivega dejanja, višje sodišče pa ugodi pritožbi tožilca, se lahko bojimo, da smo v eni in isti vlogi oziroma osebi dobili tožilca in razsodnika.
Sodbo težko komentira.
Kazenske ovadbe zoper vas se kar vrstijo, a je na sodišču epilog dočakala zgolj ena. V zadevi dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita vas je okrajno sodišče obsodilo na sedem mesecev zapora, a tudi ta sodba za zdaj še ni pravnomočna. Kako to komentirate?
Težko komentiram sodbo, v kateri mi sodnik očita, da sem se dal izvoliti v državni svet. Sedem mesecev sem bil obsojen zato, ker želijo, da bi izgubil mandat v državnem svetu. Če to višje sodišče potrdi, bo to prva politična sodba po letu 1990. V spisu je tudi dopolnitev kazenske ovadbe policije iz PU Maribor s prisluhi, ki jih policija ne bi smela več uporabljati od leta 2010. Upam, da bo tudi ta dokument opazil senat višjega sodišča v Maribou. Zanimivo pa je, da so lanskega maja v zvezi s to sodbo nekateri že oglaševali na facebooku ter pisali, kaj se bo nekaj dni pozneje zgodilo na sodišču in kakšno odločitev bo sprejel sodnik. Sprašujem se, kako je to mogoče, ko pa smo imeli v Mariboru lani moškega, ki je posilil dve ženski in dobil pogojno kazen. Očitno je imel zveze na tožilstvu, saj sem kot župan po funkciji samo predlagal direktorici stanovanjskega sklada, komu naj dodeli stanovanje, in so me obsodili na sedem mesecev.
Ali pričakujete še kakšno ovadbo?
Ne bi bil presenečen. Pri radarjih mi očitajo, da sem enkrat v začetku projekta sprejel predstavnike Iskre in se z njimi pogovarjal. Verjetno se bo kaj podobnega zgodilo tudi glede Trga Leona Štuklja, kjer mi očitajo, da sem podpisal t. i. inhaus pogodbo za investicijsko vzdrževanje z Mariborskim vodovodom oziroma podjetjem, ki je v stoodstotni lasti občine in občin. S kom pa naj bi, če ne z občinskim podjetjem.
Kako se je z vsemi škandali in ovadbami soočila vaša družina, bližnja okolica?
Lahko rečem le, da imajo vsi pritiski državnih organov velike posledice za družino in posamezne člane.
Lani februarja vam je ustavno sodišče povrnilo mandat državnega svetnika. Takrat ste dejali, da pričakujete opravičilo državnih svetnikov.
Še en dokaz več, da z mano politično obračunavajo. Kdo z levice je naročil državnim svetnikom, naj mi ne potrdijo mandata? A ni žalostno, da ga je moralo potrditi ustavno sodišče? Osebno sta se mi opravičila samo dva državna svetnika in eden je iz Maribora.
Koliko ste sploh še prisotni v politiki? Se nameravate še kdaj aktivno vključiti v mestno, morda celo državno politiko?
Na državni ravni sem prisoten v državnem svetu; kar se tiče lokalne politike, jo spremljam in trenutno samo opazujem.
Razmere v državi so katastrofalne, kot država smo izgubili vse vrednote.
Spremljate delo mariborskega župana Andreja Fištravca, vašega naslednika?
Maribor je moje rojstno mesto in tako bo ostalo. Spremljam delo novega župana in ugotavljam, da smo dežela, ki ima največ različnih kriterijev glede na politično opredelitev.
In na koncu še, kako komentirate trenutno aktualno politiko in razmere v državi?
Razmere v državi so katastrofalne, kot država smo izgubili vse vrednote. Iz dneva v dan se vse bolj kršijo človekove pravice, ljudje so prestrašeni, nezadovoljni, bojijo se za službe, za prihodnost, svoje otroke in podobno. Imam občutek, da tako hudo, kot je trenutno, po letu 1945 v Sloveniji še ni bilo.
