Člani krovne skupine socialnih partnerjev za socialni sporazum za izhod iz krize so se na današnjem sestanku v Ljubljani dogovorili, da vsaka strani v naslednjih dneh oblikuje svoj pogled na nove nabore predlogov ter ugotovi, kateri so tisti, ki si ne nasprotujejo in jih je mogoče uskladiti ter kateri tisti, kjer je nasprotovanje določenega partnerja za to preveliko, je STA izvedela po sestanku.
O vsebini predlogov danes še ni bilo govora, sta pojasnila predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in Ivan Jani Ulaga iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Tudi sicer konkretnih predlogov nista želela komentirati, saj da bi to lahko takoj pomenilo "ogenj v strehi".
Kot je dejal Semolič, so si ponekod zelo blizu, ponekod bo treba določene stvari dodelati, ponekod pa so si diametralno nasproti. S tem se je strinjal tudi Ulaga.
Za sindikate, tako Semolič, je zelo pomembno, da bo v prihodnje prišlo do sprememb, ki bodo omogočile ustvarjanje novih delovnih mest in znižanje števila brezposelnih. Prav tako si želijo okrepitve socialnih blagajn. Nujne so spremembe v zdravstvenem sistemu, ki bodo odpravile probleme, je pristavil.
Ulaga je medtem izpostavil, da bo morala svojo vlogo pri sprejemanju socialnega sporazuma odigrati tudi država. Opozoril je, da je oba nabora predlogov za izhod iz krize dobilo tudi ministrstvo za delo, od katerega pričakuje, da ju bo v kar največji meri spravilo v koalicijsko pogodbo. Če predlogi sindikatov in delodajalcev ne bodo upoštevani, potem sedanji pogovori socialnih partnerjev niso smiselni, je menil.
Semolič in Ulaga sta v luči povedanega delila mnenje, da bo pot do socialnega sporazuma težka. Ali je cilj dogovor doseči do 28. februarja realen, je po Semoličevih besedah težko reči. Zagotovo pa bo proces negotov, je dejal. Ulago v tej luči skrbi usklajevanje težjih vprašanj.
Ekonomsko-socialni svet (ESS) decembra ni uspel sprejeti operativnega načrta za pripravo socialnega sporazuma za izhod iz krize in imenovati delovnih skupin. Delodajalci so namreč mimo dogovora na krovni skupini predlagali nov način dela in s tem poskrbeli za veliko razburjenje.
Tik za tem je sledil nov sestanek krovne skupine, na katerem so se delodajalci zavzeli za pripravo kratkih in operativnih predlogov ukrepov za izhod iz krize, ki bi nadomestili skoraj dve leti nazaj podpisana izhodišča za socialni sporazum, ter potrditev dokumenta brez delovnih skupin. Pogajanja po skupinah naj bi bila namreč preveč dolgotrajna.
Pogajanja o vsebini socialnega sporazuma se tako še vedno niso začela. Sindikati so se sicer doslej zavzemali za prehod od varčevanja k trajnostnemu razvoju. Med drugim so pozivali k uvedbi davčnih blagajn po hrvaškem vzoru, kadrovski okrepitvi davčnega nadzora in uvedbi skupnih javnih naročil za celotno državo. Upali so tudi na uvedbo davka na finančne transakcije, zvišanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb, znižanje števila občin in pospešitev črpanja evropskih sredstev.
Delodajalci so medtem govorili o ukrepih za zagon razvoja in konkurenčnosti. Med drugim so predlagali ukrepe za davčno razbremenitev, uvedbo socialne kapice in izpostavili željo po racionalnejšem upravljanju z javnim sektorjem. Pozivali so k sprejemu novih reform trga dela in pokojninskega sistema, uvedbi malega dela za vse ter odpravi birokratskih ovir in skrajšanju postopkov izdajanja soglasij pri investicijah.
Slovenija
Nov cilj socialnih partnerjev socialni sporazum sprejeti do 28. februarja
Sindikati in delodajalci so pripravili sveže predloge ukrepov za izhod iz krize, v naslednjih dneh pa bodo ugotavljali, katere je mogoče uskladiti in katere ne, so se dogovorili člani krovne skupine za socialni sporazum. O tem bo govora tudi na srečanju širše zasedbe socialnih partnerjev 24. januarja. Nov cilj je dokument sprejeti do 28. februarja.
Mediaspeed
