Slovenija

Z Eurobasketom 2013 smo pošteno zaslužili

M.J.
16. 1. 2014, 14.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Od evropskega prvenstva v košarki, ki ga je gostila Slovenija, so minili dobri trije meseci, Košarkarska zveza Slovenije in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani pa sta danes predstavili analizo stroškov in koristi Eurobasketa 2013. Čisti dobiček po ocenah znaša 0,51 milijona evrov, ki jih bodo vložili v razvoj košarke v Sloveniji.

Kratermedia Agency

"Presenetila me je relativno visoka potrošnja tujih obiskovalcev in relativno velik odmik med dnevno potrošnjo tujcev in domačinov. Relativno nizko potrošnjo domačih obiskovalcev lahko gledamo s pozitivnega vidika. Organizacija prvenstva ni imela za svoj cilj le ustvarjanje finančne koristi, ampak omogočanje celotnemu spektru slovenskega prebivalstva, ki si sicer, če prvenstva ne bi bilo v Sloveniji, ne bi mogel privoščiti obiska takšnega tekmovanja, če bi bilo to v tujini," je na zaključni novinarski konferenci Eurobasketa 2013 povedal Igor Ivašković z Ekonomske fakultete, ki je predstavil analize stroškov in koristi.

"Z današnjim dnem zaključujemo projekt Eurobasketa. Prvič objavljamo finančno poročilo o vsem skupaj, danes ste izvedeli dejanske številke in učinke, ki jih je EP imelo na Slovenijo. Trudimo se, da bi športne učinke izkoristili, finančne učinke pa bomo vrnili v košarko. To bo šlo v razvoj košarke," je dejal Roman Volčič, predsednik KZS, in dodal: "Programi mlajših so tisti, ki so prilagodljivi. Ves dobiček bo šel v razvoj košarke, večina za razvoj mladih in perspektivnih za prihodnja leta." Izračunali so, da se je v letih 2012 in 2013 vpis v šole košarke in košarkarske klube povečal kar za 60 odstotkov.

Mediaspeed

Cilj predstavljene študije je bil ugotavljanje dejanskih ekonomskih učinkov EP na Slovenijo, finančni učinki in vpliv Eurobasketa na slovensko gospodarstvo. V analizi je Ivašković uporabil finančna poročila organizatorja, strukturo obiskovalcev - anketiranje med obiskovalci tekem in ocene izkušenj preteklih tekmovanj.

Organizator EP je želel prodati 144.800 vstopnic, skupno so jih za vse tekme prodali 182.126, kar je za približno 26 odstotkov več od želenega. Skupaj si je prvenstvo v 18 dneh ogledalo 330.946 obiskovalcev, prihodki od prodaje vstopnic, ki so bili glavni vir prihodkov, so prinesli 6,13 milijona evrov, po obdavčitvi pa ta znesek znaša 5,6 milijona evrov.

Ekonomska fakulteta je anketirala 2751 tistih, ki so kupili karto, največji delež so predstavljali slovenski ljubitelji košarke, ki so turnir ocenili z višje od pričakovanj, tudi sicer pa je v odgovorih prevladovalo mnenje, da je prvenstvo bilo organizirano na visoki ravni.

Kratermedia Agency

Skupno število tujih turistov je znašalo 31.480, vsak je dnevno porabil v povprečju 179,61 evra (slovenski obiskovalec 82,32 evra). Obiskovalci so na tekme prihajali večinoma s prijatelji (v povprečju v skupinah s 6,4 osebe), povprečno pa je obiskovalec v Sloveniji bival 5,7 dni. Skupna poraba tujih in domačih udeležencev znaša 37 milijonov evrov, neposredne finančne koristi Slovenije so tako 32,3 milijona evrov, neposredni stroški 8,6 milijona, kratkoročna neto korist na ravni države pa 23,7 milijona evrov.

"Vesel sem, da ugotavljamo, da je vse izpolnjeno tudi s finančne plati in da smo se v nekaterih segmentih presegli. Mislim, da je z rezultati lahko zadovoljna vsa Slovenija, akterji, ki niso bili neposredno vključeni, in tudi vlada, ki je bila na začetku skeptična. Projekt je za Slovenijo vsestransko pozitiven," je ob koncu menil Volčič.