Te dni se je v številnih slovenskih časnikih in tudi elektronskem mediju pojavila novica, da je mariborski župan Andrej Fištravec prodal zemljiški kompleks nesojenega kulturnega središča Maks, kupec, ki je zanj odštel 610 tisoč evrov, pa je prek podjetja Ebla postal kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout. Županova ekipa je prodajo označila kot zaključek »uspešne poslovne zgodbe« v Kuvajtu, a nekateri pišejo, da naj bi Arnaout zemljišče dobil tako rekoč zastonj.
Ko smo na mariborsko občino med drugim naslovili vprašanje, ali to drži, so nam odgovorili, da je bilo objavljenih več netočnih podatkov in zavajanj. »Ne drži, da naj bi bilo zemljišče prodano brez javne dražbe in se je namigovalo, da za nakup ni bilo mogoče konkurirati ter je šlo za netransparentno prodajo. V dnevnem časopisju je bil objavljen javni razpis podjetja ZIM za prodajo parcel, prav zato nas preseneča, da naj bi poznavalci nepremičninskega trga v Mariboru opozarjali na bistveno višjo vrednost zemljišča. Cene na nepremičninskem trgu določa trg, kar spoznavamo vsakodnevno vsi, in prepričani smo, da bo tudi GURS moral na žalost še nekajkrat popravljati svoje ocene. Prejšnja občinska oblast na čelu s Francem Kanglerjem je povzročila neracionalno predimenzioniran in nepravilno voden projekt ter v njega škodljivo vložila ogromne količine denarja. Samo za nakup zemljišča od Vegradove Hilde Tovšak so takrat namenili kar 2,2 milijona evrov, zato je popolnoma brezpredmetno gledati na že do zdaj vložena sredstva v to območje, razen v smislu 'kako se investicije ne sme voditi', saj cene nepremičnin določa trg. Edina relevantna trenutna vrednost tega zemljišča je hkrati tudi edina ponudba, ki jo je ZIM prejel na osnovi javnega razpisa in znaša 610 tisoč evrov z DDV, kar je investitor že plačal ob koncu decembra 2013. Kljub javni objavi je bil edini ponudnik investitor Hilal Arnaout oziroma njegovo podjetje Ebla, ki ga je za nakup župan osebno prepričal s svojim obiskom v Kuvajtu,« odgovarjajo v občinski piar službi.
Se pa strinjajo z navedbo, da je edini prodajalec v tem primeru lahko le realni lastnik, to je bil ZIM, vendar pa župan aktivno išče investitorje in je očitno pri tem precej uspešen. »V javnosti se pojavljajo namigovanja o domnevno prenizki ceni in še bolj ekstremna - o islamizaciji in skoraj obveščevalski srhljivki v Mariboru,« še pišejo in opozarjajo, da so lokalne volitve bližje, kot si morebiti marsikdo misli.
Še zlasti ker so priča tovrstnim namigovanjem kljub temu, da je investitor zelo jasno povedal, kaj je namen njegovega nakupa in rokov izgradnje ter delovanja te visokošolske ustanove. Na navedbe, da bodo Mariborčani primerni samo za nižja dela, pa pravijo, da vsi poznavalci visokega šolstva dobro vedo, da dela v administraciji visokošolskih inštitucij niso nižja dela, kar se lahko preveri z obstoječimi sistemizacijami slovenskih univerz.
