Tetičkoviča je senat ŠOU v Ljubljani spoznal za krivega naklepnega razkrivanja podatkov, ker je za časnik Svet24 in Delo komentiral postopek zoper Lenarta Grkmana, vodjo projekta ŠOU gleda v svet: Kanada 2013, in Roka Likoviča, predsednika ŠOU v Ljubljani. Tožilec, ki je dal izjavo o dogajanju na javni seji še pred pravnomočno sodbo, naj bi škodoval ugledu ŠOU v Ljubljani.
Spomnimo. Julija je v Kanado za 14 dni odpotovalo pet poslancev koalicijskega kluba Sui Iuris s prijatelji, skupaj 20 ljudi (med njimi ni bilo predsednika Likoviča), potovalna agencija STAL d.o.o. pa po prepričanju tožilca Tetičkoviča ni bila izbrana v skladu s pravilnikom o finančem poslovanju, zato je zoper Grkmana in Likoviča vložil obtožnico. Eden od očitkov tožilstva je bil, da je bila pogodba med naročnikom in izbranim podjetjem ustna, morala pa bi biti pisna...
Niso se vsi očitki tožilca Tetičkoviča o nepravilonostih pozneje izkazali za utemeljene, a sta bila tako Grkman kot Likovič kaznovana s 75 evri globe za lažjo kršitev oz. neustrezno delovanje, s katerim ni nastala škoda oz. je bila ta majhna. V aktih ŠOU namreč nikjer ne piše, da mora biti pogodba med naročnikom in izbranim ponudnikom podpisana, lahko je ustna. "V pravilniku piše le, da mora biti pogodba sklenjena. Pravno gledano je pogodba zato lahko ustna. Iz tega lahko zaključimo, da na ŠOU ni korupcije, saj se pravilniki nikoli ne kršijo, so le inovativno tolmačeni," pravi Tetičkovič. Ob tem dodajmo, da je bilo projektu Kanada 2013 za "kreativce" v proračunu predvidenih 27.000 evrov.
Kot rečeno je Tetičkoviča za "odtekanje informacij" doletela razrešitev s položaja in 700 evrov denarne kazni. "Višina kazni je ustrezna pravni podlagi na kateri je bila izrečena. V primeru ŠOU Kanada je obramba uspešno dokazala, da obtožena nista ravnala v nasprotju s pravilniki ŠOU v Ljubljani. V moje primeru pa je tip kršitve, kot eden redkih, natančno opredeljen pod členom o posebno težki kršitvi. V njem je tožilcu zapovedana molčečnost tudi o povsem javnih informacijah, ki so del postopka ali so bile pridobljene v njem," pravi Tetičkovič.
V študentski Iskri si prizadevajo za celovito reformo študentskega organiziranja in poudarjajo, da "najbolj bode v oči simptomatična nesorazmernost kaznovanja tistih, ki na napake opozarjajo, v primerjavi s tistimi, ki so te napake zagrešili". "Podobno kot marsikje drugod, je tudi v ŠOU bolj nezaželjeno odtekanje informacij v javnost, kot odtekanje denarja v zasebne žepe. Očitno je, zakaj so ravno pravilniki o pooblastilih tožilcev in njihovem oglašanju v javnosti napisani bistveno bolj omejujoče od ostalih pravilnikov ŠOU - da nepravilnosti, ki jih na ŠOU kar mrgoli, ne bi nikoli prišle v javnost."
