Padec BDP v Zasavju je bil kar 7,8-odstoten, so izračunali na statističnem uradu. Najmanjši upad gospodarske aktivnosti so lani zabeležili na Koroškem, in sicer enoodstotnega.
Potem ko je bilo leta 2010 padec obsega BDP zaznati v samo eni slovenski statistični regiji, je bilo leta 2011 takšnih že pet, leta 2012 pa vse.
V Zasavju je lani regionalni BDP na prebivalca zaostajal za slovenskim povprečjem za 35,8 odstotka. Po drugi strani je v osrednji Sloveniji presegal povprečje za 40,8 odstotka. V primerjavi z letom prej se je razlika med obema regijama povečala.
V obdobju med letoma 1995 in 2012 je svoj položaj, merjen z indeksom BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem za celo državo, najbolj poslabšala zasavska regija. Najbolj pa se je po tem kazalcu izboljšal položaj spodnjeposavske regije. Vse regije so sicer v tem obdobju izkazovale realno rast BDP na prebivalca, tudi tiste, katerih položaj se je poslabšal.
Regionalni BDP ne meri dohodkov gospodinjstev na tistem območju, pojasnjujejo statistiki, kjer dodajajo, da dnevna migracija delavcev v nekaterih regijah pomembno vpliva na izračunani BDP na prebivalca.
Neto pritok dnevnih delovnih migrantov v te regije namreč lahko poveča proizvodnjo do take ravni, kakršne ne bi bilo mogoče doseči samo z lokalnim aktivnim prebivalstvom. Posledica tega je, da je BDP na prebivalca v teh regijah videti precenjen, v regijah z neto odtokom dnevnih delovnih migrantov pa podcenjen.
