»Na moji poti so mi pomagali mnogi tuji znanstveniki, zdravniki z informacijami, čeprav se mi je takrat marsikatero predavanje zdelo malo blesavo, res.« Od takrat gre njegova raziskovalna in inovatorska pot navzgor in se še širi, domača in tuja priznanja, ki so jih polne stene, so samo potrditev odličnosti ustvarjanja Vilija Poznika.
Vse se giba, kroži, sije in seva, orgonski topi informirajo steklenice in kozarce (proti stresu, za hujšanje, za oživljanje vode); kemične svinčnike, ki otrokom izboljšujejo koncentracijo; pladnje in podstavke, ki oživljajo hrano in pijačo; nalepke, ki simulirajo zdravilen čebelji pik; napravo Elmag, ki pomaga pri premnogih zdravstvenih težavah; vitalizator vode Hydronic … Za svoje inovacije je dobil številne domače in mednarodne nagrade, njegove izdelke so preverjali tako domači kot tuji znanstveniki, denimo prof. dr. Anton Jeglič in prof. dr. Igor Kononenko. Pomoč ljudem ostaja Vilijevo vodilo tudi pri osemdesetih: ne le da že štirideset let izboljšuje našo vodo, zrak, hrano in zdravje, njegova prioriteta ostaja tudi pomoč revežem!
Skeptika prepričajo dokazi. Kovinostrugarja Vilija je od nekdaj zanimalo tisto, česar se ne da narediti. »Vedno kaj novega, ja, to me je zanimalo, delali smo tudi medicinsko opremo za fizioterapijo – to so bili bolj mehanski izdelki z dodatkom energije, pobrali smo vse nagrade in priznanja po svetu. Veste, takrat, v osemdesetih, še v nekdanji Jugoslaviji, smo sodelovali z VMA (vojaška medicinska akademija) v Beogradu, sedem let in pol smo delali raziskave, da bi rezervisti, ki jih vpokličejo, zdržali štiridesetkilometrski marš. Šestdeset odstotkov jih je namreč omagalo zaradi žuljev, no, pa smo jim pomagali z vtisnjenimi informacijami, napravo Elmag.« Z njo so šli tudi v tujino, a jih je tam, je povedal slikovito, »odžagala farmacija. Toda že takrat smo naredili zaščito za mobilne telefone Norad. Zdaj so že ugotovili, da sevanje mobilnih telefonov povzroča raka na nebu, tudi tumorje na možganih po petnajstih letih vsakdanje uporabe,« je razlagal, ko me je še vedno zanimalo, kaj ga je potegnilo v svet informiranja. »Veste, jaz nimam moči čutenja, meriti moram.« Tudi proti radiesteziji in uporabi nihala, ki je že dolgo njegov zvesti sopotnik, je bil zelo dolgo, ker »le kako naj bi z ubogim nihalom kaj izmeril? To je delal moj sin, norčeval sem se in ne vem, kako in zakaj je naenkrat potegnilo tudi mene: začel sem meriti in želel preveriti, pa smo dajali naše informirane izdelke preverjati na Inštitut Jožefa Stefana k prof. Jegliču, na vse mogoče druge teste, tudi s kirlianovo in fotonsko kamero.« Da, šele takrat, ko je poskusil, je Vili, prepričan skeptik, verjel. »Opazoval sem naravo skozi svoje delo: z informirano vodo so se rože drugače obnašale, tudi mravlje. A ne le z informirano vodo, prešel sem tudi na steklo.« Z nihalom ne informira, torej ne prenaša informacij, uporablja ga zgolj za merjenje, informacije prenaša z orgonskim sevalnikom/topom. Znanje je črpal od mnogih ljudi.
