Osnovna šola bi morala biti okolje, kamor se otrok vsak dan z veseljem vrača. Šola ni namenjena le pridobivanju znanja, ampak je prostor, kjer se otroci privajajo na življenje v širši skupnosti, družbi. Zgradijo odnos do sveta, prostora, kulture in lepote. A ni vedno tako idilično, kakor se morda sliši.
Pred dnevi nas je namreč poklical zaskrbljeni starš učenca, ki obiskuje enega izmed nižjih razredov na prestižni ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca; zaradi varovanja tako svoje kot otrokove zasebnosti ter zasebnosti drugih staršev želi ostati anonimen, saj gre v primeru problematičnega sošolca menda za otroka izjemno vplivnih staršev.
Tako naj bi ti na raznih sestankih, ki so jih imeli, večkrat zagrozili drugim staršem, ki se bojijo za svoje družine in službe. Kot so nam povedali zaskrbljeni starši, je oče problematičnega sošolca vrhovni državni sodnik, mati pa državna sekretarka na enem izmed ministrstev. Kot je v daljšem telefonskem razgovoru dejal eden izmed staršev, se problem vleče že dobro leto in pol, o rešitvi pa ni ne duha ne sluha. »Sin ima v razredu hiperaktivnega sošolca, ki je poln energije, nasilen do sošolcev ter ima 'bogat' besedni zaklad,« pojasnjuje. Pridobili smo tudi izpovedi staršev drugih otrok v tem razredu. Zatrdili so nam, da je stanje v razredu nevzdržno. »Tudi moj sin je imel z njim kar nekaj konfliktov in žal mi je, da posledic nismo poslikali, saj je bil popraskan po licu in nosu, imel je prasko na vratu (zarezo od ravnila), plava kolena od porivanja čez stol in še bi lahko naštevala. Zadnje čase kar tako, mimogrede, omeni kakšen pripetljaj, ki se pripetil njemu ali kateremu drugemu v razredu, kot da je to normalna stvar. Pa ni!« zaključi drugi zaskrbljeni starš. »Na žalost si je moj otrok v petek zopet 'prislužil' odrgnino in udarnino na obrazu, ki jo je povzročil problematični sošolec. Ko je v dopoldanskem času med odmorom šel na stranišče, ga je tam tako močno odrinil, da se je z licem močno udaril v rob podboja straniščnih vrat. Po svoji stari navadi učiteljici zopet ni nič povedal, ker noče 'tožariti', čeprav ga jaz prosim, naj pove,« doda še eden izmed staršev.
Za mnenje, kaj se dogaja z njihovimi otroki, so se obrnili tudi na socialno delavko z večletnimi izkušnjami. »Otroci živijo v nenehnem strahu pred nasiljem, ki ga ne morejo nadzorovati, prav tako jim ga ne uspe predvideti. To predstavlja za otroke izreden stres in napor, saj morajo biti nenehno na preži. Tako okolje zagotovo predstavlja neprestano grožnjo in zato so otroci prisiljeni razviti obrambne mehanizme, ki lahko zelo vplivajo na njihovo poznejše obnašanje in samopodobo. Tudi če ne bi prihajalo do poškodb, je tako okolje škodljivo za razvoj zdrave osebnosti in lahko pušča trajne posledice. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da bodo razvili toleranco do nasilja in takšno obnašanje (če že ne posnemali) privabljali v svoje življenje oziroma sprejemali kot nekaj običajnega tudi v prihodnje,« je socialna delavka zapisala v svojem mnenju.
»Otroci živijo v nenehnem strahu pred nasiljem, ki ga ne morejo nadzorovati, prav tako jim ga ne uspe predvideti.« Socialna delavka
Starši so takoj, ko so opazili, da se v razredu dogajajo čudne stvari, obvestili šolo in ravnatelja, ki pa po njihovem mnenju ne ukrepata. Otroci naj bi bili tako že skoraj leto in pol vsak dan podvrženi tako psihičnemu kot fizičnemu nasilju s strani sošolca. Za komentar smo se obrnili tudi na Osnovno šolo Prežihovega Voranca. Ravnatelj Marjan Gorup je potrdil zgodbo, da se šola spoprijema s hudim problemom v enem izmed razredov. »Šola dela vse, kar je v njeni pristojnosti, a žal ne gre tako hitro, kot bi nekateri starši pričakovali. A počasi se vendarle približujemo rešitvi problema,« je povedal ravnatelj. Obenem je dodal, da mora svoj del naloge prevzeti tudi država. »Treba bi bilo predlagati nekakšno interdisciplinarno skupino, ki bi ugotovila, kako na državni ravni ravnati v takih kočljivih situacijah, ne pa da je to prepuščeno posamezni šoli. Najmanj, kar si želim, je, da bi otroka kar izključil iz šole, saj to situacije ne bi rešilo, ampak bi se jo samo preložilo,« zaključuje ravnatelj, ki dodatnih izjav zaradi zaščite otrok in nadaljnjega nemotenega pedagoškega procesa na šoli ni želel podati.
»Šola dela vse, kar je v njeni pristojnosti, a žal ne gre tako hitro, kot bi nekateri starši pričakovali.« Ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Marjan Gorup
A starši imajo vsega dovolj, zato v ponedeljek in torek svojih otrok protestno ne bodo poslali v šolo, saj se bojijo za njihova življenja, je pojasnil eden izmed staršev, ki je sicer znana osebnost. Kot nam je povedal, je bil tudi sam deležen hudih groženj in šikaniranja s strani staršev problematičnega otroka. »Želimo si le, da bi naši otroci v šoli uživali v varnem okolju; da ne bi bili vsak dan podvrženi strahu pred tem, kaj se lahko zgodi našemu ali kateremukoli drugemu otroku,« doda za konec.
