Miklavž ali Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji, in je krščanski svetnik. Marsikje njegov god razumejo kot dan krščanske dobrodelnosti, saj se z materialnimi darovi spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok.
Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.
Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v različnih življenjskih stiskah. Nikolaja imajo za svojega zavetnika tudi mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Tudi ljubljanska stolnica ob Ljubljanici, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev.
V prejšnjem stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje - obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Tako so v četrtek v več krajih po Sloveniji potekala miklavževanja, v Ljubljani pa ta teden na Prešernovemu trgu poteka tudi Miklavžev sejem.
Številne prireditve ob Miklavžu bodo potekale tudi danes. Med drugim bo v Mariboru zvečer potekal slavnostni dobrodelni koncert ob 60. obletnici Zveze prijateljev mladine Maribor, v Murski Soboti pa tradicionalni kramarsko-rokodelski Miklavžev sejem.
Slovenija
Ste pozabili, da je danes Miklavž
Miklavž, ki goduje danes, je prvi od decembrskih dobrotnikov, ki obdaruje predvsem otroke. Nekaterim je darila pustil ponoči na okenski polici ter peharje napolnil s suhim sadjem in piškoti. Nekatere pa je obiskal že v četrtek, na predvečer svojega godu, ko je s spremstvom, angeli in parkeljni pridnim otrokom prinašal darila, porednim pa šibe.
