Novice Svet24

Rezultati so po besedah ministra dobri, ni pa to po njegovem čas, da bi se nad njimi naslajali, "ampak je čas za delo". Povedal je, da bodo rezultate v prihodnje podrobneje analizirali, nato pa sprejeli potrebne ukrepe.

Po besedah direktorice Pedagoškega inštituta in nacionalne koordinatorice raziskave Mojce Štraus so rezultati slovenskih učencev stabilni, saj glede na prejšnjo raziskavo iz leta 2009 na vseh treh omenjenih področjih pismenosti ni pomembnejših razlik.

Pri matematični pismenosti so slovenski učenci in dijaki v povprečju dosegli 501 točko, kar je enako kot leta 2009 in za sedem točk višje od povprečja v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V tem delu raziskave so se najbolje odrezali učenci in dijaki iz Šanghaja (Kitajska), ki so dosegli 119 točk več od povprečja OECD. Podoben rezultat kot Slovenija so dosegli učenci in dijaki v Avstriji, Avstraliji, Irski, Danski, Novi Zelandiji in na Češkem.

V Sloveniji temeljno raven matematične pismenosti, ki učenkam in učencem omogoča nadaljevanje učenja in s tem tudi uspešno delovanje v vsakdanjem življenju, dosega 80 odstotkov učencev in dijakov, medtem ko je povprečje OECD 77 odstotkov.

Pri bralni pismenosti so slovenski učenci in dijaki dosegli 481 točk, kar je nižje od povprečja OECD (496 točk), pri tem pa se njihov dosežek glede na leto 2009, ko so v dosegli 483 točk, ni pomembno spremenil. Tudi v tem delu raziskave so se najbolje odrezali 15-letniki iz Šanghaja, ki so dosegli 570 točk. Podobne rezultate kot Slovenija so zabeležili 15-letniki iz Portugalske, Izraela, Hrvaške, Švedske, Islandije, Litve, Grčije, Turčije in Ruske Federacije.

V Sloveniji sicer 79 odstotkov učencev dosega temeljno raven bralne pismenosti, medtem ko je povprečje v OECD 82 odstotkov.

Pri naravoslovni pismenosti so slovenski učenci in dijaki v povprečju dosegli 514 točk, kar je več od povprečja OECD (501 točka). Tudi v tem delu raziskave so se najbolje odrezali učenci in dijaki iz Šanghaja, ki so v povprečju dosegli 580 točk. Slovenski dosežek je podoben dosežkom učencev in dijakov Nove Zelandije, Švice, Velike Britanije in Češke.

V Sloveniji 87 odstotkov učencev in dijakov dosega temeljno raven naravoslovne branosti, medtem ko je povprečje OECD 82 odstotkov.

Na vrhu lestvic v vseh kategorijah so se uvrstile azijske države, ki so skoraj v vseh primerih izboljšale svoje rezultate v primerjavi z letom 2009, s čemer so dodatno okrepile precejšnjo prednost pred državami razvitega Zahoda. Na prvem mestu v matematiki, naravoslovju in branju so učenci iz Šanghajske regije, na področju matematike pa ji sledijo učenci iz Singapurja, Hongkonga, Tajvana in Južne Koreje.

Študija ugotavlja, da so učenci v Šanghaju povprečno za tri leta pred svojimi vrstniki v razvitih državah na Zahodu, ob tem pa poudarja, da je bila študija na kitajskem izvedena le v ekonomsko najbolj razvitih regijah in zato ni reprezentativna za celo Kitajsko.

Med razlogi za tako prednost med nekaterimi azijskimi državami poročilo izpostavlja zelo dobro razvito kulturo učenja in velik poudarek na dodatnem izobraževanju učiteljev. Na to je opozoril tudi Pikalo, ki je dejal, da imajo na primer učitelji v Hongkongu več kot 200 ur dodatnega strokovnega izpopolnjevanja na leto.

Poljska je izpostavljena med najbolj svetlimi primeri v Evropi, saj je naredila bistven napredek na vseh treh področjih. Na drugi strani so pa večji padec doživele Češka, Islandija in Švedska.

V raziskavi je sodelovalo 510.000 učencev in dijakov iz 65 držav članic OECD in njenih partneric, od tega 8405 iz Slovenije, kjer so v raziskavi sodelovale vse srednje šole in gimnazije, 24 osnovnih šol in ena ustanova za izobraževanje odraslih.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) je največja primerjalna študija med izobraževalnimi sistemi na svetu, za kar je dobila tudi neuradno ime "svetovno prvenstvu v izobraževalnih sistemih". V raziskavo so vključeni 15-letni učenci in dijaki ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo.