Tudi ocena proračuna, ki jo je Slovenija dobila iz Bruslja, po njenih besedah kaže na to, da je proračun realen, kolikor je v takšnih turbulentnih časih lahko. Prepričana je, da so vladne ocene na prihodkovni strani prej konzervativne kot optimistične, na odhodkovni strani sicer drži, da manjka nekaj za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, a so se zavezali, da bodo sredstva našli s prerazporeditvami med ministrstvi.
Tistim, ki vladi očitajo pripravo nerealnega proračuna, premierka odgovarja, da so sami sestavili še bistveno bolj nerealnega. Če bo potreben rebalans proračuna, pa "ne bo ne prvi ne zadnji", a zaenkrat ocenjujejo, da rebalans ne bo potreben.
Zadnji podatki po njenih navedbah kažejo, da so obrestne mere na naše obveznice "danes kar konkretno padle", kar pomeni, da nam tudi finančni trgi zaupajo. Na vprašanje, kako bo Slovenija v prihodnjem letu odplačala za tri milijarde evrov posojil in obresti, pa je odgovorila, da bi bilo na to zdaj preuranjeno odgovarjati. Najprej bodo sanirali bančni sistem, potem bodo šli "po korakih naprej".
Bratuškova sicer ni želela špekulirati o tem, koliko denarja bo potrebnega in kakšen bi bil rezervni scenarij, če bi se izkazalo, da je bančna luknja večja od sedanje ocene Banke Slovenije. Dejansko stanje bo namreč znano šele decembra, ko bodo znani stresni testi slovenskih bank. Sicer pa je po njenih besedah načrt, da bodo luknjo v bankah pokrivali najprej lastniki, nato lastniki podrejenih obveznic, nikakor pa tisti, ki imajo v bankah depozite.
Ponovila je, da je po njeni oceni davek na nepremičnine najbolj pravična rešitev, ki so jo v tej situaciji lahko našli. "Če tega davka na nepremičnine ne bi bilo, bi na drugi strani morali posegati v pokojnine, socialne transferje in mogoče tudi v brezplačno šolstvo," je dejala.
Tisti, ki imajo več, bodo plačali več, tisti z manj pa bodo plačali manj, poudarja predsednica vlade. Glede nasprotovanj nepremičninskemu davku pa pravi, da si težko predstavlja, da bi kdorkoli na vprašanje, ali je za uvedbo novega davka, odgovoril pritrdilno.
Ob kritikah, da niso dovolj zarezali v javni sektor, ocenjuje, da si marsikdo, ko je govora o javnem sektorju, predstavlja njegov ožji del, državno upravo, vendar pa velik del javnega sektorja predstavljata šolstvo in zdravstvo.
Ko gre za državno upravo, se je število zaposlenih, brez vojske in policije, po njenih navedbah od leta 2006 znižalo za 18 odstotkov.
Ko pa je govora o zdravstvu in šolstvu, je treba vedeti, da bodo s krčenjem na teh segmentih prizadeti ljudje, zato so se tu zniževanja števila zaposlenih lotili na senzibilen način, po odstotek na leto.
Pri poplačilu odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnim uslužbencem pa država pravzaprav ni imela izbire, saj ji to nalaga sodba sodišča. Za leto 2015 pa se nameravajo s sindikati pogajati, "da se bo ta delček, ki ga bomo plačali za odpravo plačnih nesorazmerij, pokril z dodatnim varčevanjem v javnem sektorju".
Premierka je med drugim še povedala, da bo po načrtih Telekom Slovenije država prodala v naslednjem letu. Ključno pa je, da bodo vsi postopki privatizacije izpeljani popolnoma transparentno.
