Sestal se je tudi z Bratuškovo in Pahorjem. In kakšen je rezultat obiska?
Ključna je politična stabilnost.
Namen obiska Jeroena Dijsselbloema je bil, kot je povedal, predvsem izvedeti čim več o Sloveniji, našem gospodarstvu in finančnem sektorju. Kot je dejal za Delo, bo zbiral podatke in poslušal. S člani vlade se je pogovarjal o njihovem delu in potrebnih reformah. Kot eno ključnih reform, ki jih mora Slovenija izvesti, je izpostavil reformo finančnega sektorja, poleg tega pa še številne druge strukturne reforme. Dejal je, da se zaveda, da bo to od politikov zahtevalo veliko poguma, saj bodo na ta način izvajali reforme, ki ne bodo priljubljene, a, je dodal, je pogum pač treba zbrati, da postorijo stvari, ki so nujne.
O tem, ali je Slovenija svoje težave sposobna rešiti sama, je Dijsselbloem povedal: »Podpreti moramo Slovenijo, da nadaljuje delo. Vsaka špekulacija glede morebitne tuje pomoči pri tem zagotovo ni v pomoč.« O potrebi po zunanji pomoči pa ne želi špekulirati.
Jeroen Dijsselbloem: »Vsaka špekulacija glede morebitne tuje pomoči pri tem zagotovo ni v pomoč.«
Obisk pomembnega moža iz Bruslja je zaznamovalo tudi delovno kosilo s finančnim ministrom Čuferjem. Na njem se je seznanil z ukrepanjem Slovenije za izhod iz krize. Glede pregledov slovenskih bank, ki trajajo dlje, kot so načrtovali, je poudaril, da se mu zdijo bolj kot hitrost pomembni verodostojni rezultati. Čufer je nizozemskemu kolegu predstavil, kako so v Sloveniji do zdaj potekale reforme na različnih področjih, kakšno je trenutno stanje in kakšni so vladni načrti za v prihodnje.
Iz kabineta predsednice vlade so sporočili, da je Bratuškova Nizozemcu na čelu evropskih finančnih ministrov predstavila razmere v Sloveniji in ukrepe, ki jih vlada sprejema za spopadanje s krizo. Pojasnila mu je, kakšne ukrepe vlada sprejema za rešitev težav v bančnem sektorju in konsolidacijo javnih financ, spregovorila pa sta tudi o napredku pri privatizaciji, največ časa pa sta namenila sanaciji bančnega sistema.
Je pa Dijsselbloema sprejel tudi predsednik države Borut Pahor. Sogovornika sta se dotaknila treh vprašanj, povezanih z aktualnimi razmerami v Sloveniji: bančnega sistema, javnih financ in politične stabilnosti. Strinjala sta se, da je za sanacijo stanja v bankah potrebno odločno in hitro ukrepanje. Predsednik Pahor je pojasnil, da je Slovenija vzpostavila pravni in institucionalni okvir za izvedbo postopka sanacije bančnega sistema.
Kot je v njunem pogovoru dejal Dijsselbloem, je pot do uravnoteženja in stabilizacije javnih financ še dolga in naporna, vendar ostaja previden optimist, saj je v skoraj vseh evropskih državah videti, da se začenja gospodarsko okrevanje. Predsednik Pahor je še pojasnil, da se Slovenija v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti drži priporočil Evropske komisije v zvezi z odpravo presežnega primanjkljaja.
Sogovorniku je dejal tudi, da si bo s predstavniki vlade prizadeval, da bodo skupaj oblikovali soglasje glede ukrepov, ki bi v teh okoliščinah omogočili uspešno gospodarsko okrevanje Slovenije. Sogovornika sta se strinjala, da sta ključna politična stabilnost in sodelovanje politike za ukrepanje, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropski uniji. 
