Četudi bi storilec opustil dolžno ravnanje, ne more odgovarjati za smrt, ki bi nastopila v vsakem primeru, je menila sodnica. Poudarila je, da Batagelj v šempetrski bolnišnici sicer ni bil deležen najbolj ustrezne obravnave, vendar ni umrl zaradi očitane malomarnosti zdravnikov.
Tožilka Damjana Bandelj je zanju zahtevala pogojno kazen pet oz. deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, saj sta predhodno nekaznovana. Za omenjeno kaznivo dejanje je sicer zagrožena kazen od pol do petih let zapora.
Po razglasitvi sodbe ni napovedala pritožbe na razsodbo. O pritožbi pa bo v prihodnjih dneh premislil pacientov sin Oliver Batagelj, ki je še vedno prepričan, da bi z ustreznejšo, urgentno obravnavo in boljšim diagnosticiranjem njegovega očeta lahko rešili.
Tožilka je zdravnikoma očitala, da pacienta nista obravnavala urgentno, da bi lahko z diagnosticiranjem nekoliko pohitela in ob tako težkem zdravstvenem stanju kar najhitreje poskrbela za njegov prevoz v ljubljanski klinični center, kjer bi ga lahko operirali in mu tako rešili življenje.
Odvetnika obtoženih Sakside in Bartoliča, Aleš Štraus in Bruno Krivec, sta zahtevala oprostilno sodbo. V zagovoru sta večkrat poudarila, da klinični znaki niso kazali na takšen potek bolezni.
Vsi sodni izvedenci - zvrstilo se jih je pet - so v svojih mnenjih in pričanjih poudarili, da je disekcija aorte zelo huda in razmeroma redka bolezen, ki ob hitrem in idealnem zdravljenju sicer omogoča preživetje bolnika. V danih razmerah pa bi pokojnega 67-letnega Franca Batagelja težko rešili.
Saksida verjame, da je sodišče sledilo dokazom in resnici. Razume prizadetost svojcev ob izgubi moža in očeta, a je po njegovih besedah potrebno razumeti tudi drugo plat. Sam je, kot pravi, zadnjih sedem let živel pod nenehnim stresom in pritiskom, saj sem bil obdolžen dejanja, za katerega ve, da ga ni nikoli storil. Bartolič pa je po izreku sodbe povedal le, da so pričakovali oprostilno sodbo, saj so v Batageljevem primeru pravilno ravnali in smrt pacienta ni bila njihova krivda.
