Novice Svet24

V koaliciji so se tako uskladili o zvišanju najnižje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje za samostojne podjetnike za polovico zneska, ki ga je predvideval prvotni predlog. Po prvem predlogu naj bi se namreč omenjena prispevna stopnja zvišala s 105 na 133 evrov. Danes so se dogovorili, da je skrajna meja 125 evrov mesečno, je novinarjem pojasnil vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj.

Kot so na svoji spletni strani popoldne pojasnili v DL, so danes začeli tudi pogovore o prevetritvi košarice osnovnih zdravstvenih storitev in postopnem čiščenju storitev, ki vanjo ne sodijo.

Pri tem so v DL, kot navajajo, dosegli, da se bo financiranje kliničnega učenja še naprej izvajalo iz zdravstvene blagajne ter da dividende in najemnine tudi v prihodnje ne bodo vir prispevka. Začeli so tudi "pogovor o nenujnih storitvah, ki jih imamo v osnovni zdravstveni košarici".

Na sestanku so po navedbah stranke tudi ugotovili, da predlog DL, da bi bila višina prispevne stopnje samostojnih podjetnikov vezana na njihov dobiček, v tem trenutku tehnično ni izvedljiv. Sta se pa premierka in koalicija zavezali, da bo ta predlog rešitve pripravljen v sistemskem zakonu, ki bo omogočil ločevanje med podjetniki, ki imajo dejansko nizke prejemke, in tistimi, ki to zgolj lažno prikazujejo, pojasnjujejo.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je po sestanku povedal, da je bil korak naprej narejen. "Mislim, da je v redu za prvi korak, čaka nas še sistemski zakon, s katerim bo še veliko dela," je pojasnil.

S kompromisom naj bi pridobili 10 milijonov evrov letno, učinek celotnega interventnega zakona pa bi, kot ocenjuje minister, letno znašal nekaj manj kot 50 milijonov evrov.

Po njegovih besedah je zdravstvo finančno v takih težavah, da je vsak dodaten denar "neko olajšanje". Predvsem, kot dodaja, v smislu morebitnega pritiska glavnega financerja, da bi še naprej zniževali cene zdravstvenih storitev.

Braniselj sicer pravi, da zadovoljstva "ne more biti", v sklopu možnega pa so dosegli kompromis. Ta po njegovih besedah omogoča, da samostojni podjetniki, ki upravičeno plačujejo najnižji prispevek, ostanejo v "razumnih mejah". Ugotavljajo pa, da bodo z interventnim zakonom zdravstveno blagajno v tem delu "napolnili tako, da ne bi smelo biti več očitkov", je dodal.

DL sicer ob sklenitvi kompromisa zahteva, da se takoj, resno in odločno pristopi k pripravi reforme zdravstvenega sistema, je pojasnil Braniselj. Gantar se strinja, a je ob tem vnovič poudaril, da se glavne težave v zdravstvu nanašajo na vodenje in organizacijo javnih zdravstvenih zavodov. To pomeni zahtevo po spremembi zakona o javnih zavodih.

Kot izredno veliko oviro pri učinkovitejšem delu v zdravstvu pa je minister izpostavil plačni sistem, ki je "nestimulativen in pomeni uravnilovko". Odločitve o tem bodo morali po mnenju Gantarja sprejeti tudi na ministrstvu za notranje zadeve, pristojnem tudi za javno upravo.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je po usklajevanjih poudaril, da so s kompromisom ohranili javno zdravstvo. Po njegovih besedah je DL razumela sporočilo, da je v tem trenutku ključnega pomena ohraniti javno zdravstvo. Če bi glede tega nastala blokada, bi obstale tudi ostale reforme na zdravstvenem področju, je opozoril Erjavec.

Gantar je novinarjem danes odgovarjal tudi glede sredstev v sklopu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ostanejo zasebnim zavarovalnicam. Gantar je pojasnil, da se tega v sklopu zakonodaje ne da reševati, saj so to samostojne pravne osebe in v te dobičke ne morejo poseči. Tega se bodo po njegovih besedah lotili s sistemskim zakonom, ki lahko konceptualno spremeni način zavarovanja.

Kot je poudaril, sistemske rešitve glede tega niso tako preproste. Na tem mestu je vnovič izpostavil, da so prispevki za zdravstveno zavarovanje tematika ministrstva za finance. Po njegovih besedah od tega ministrstva še niso prejeli osnovnih smernic za področje prispevkov, je pa to temelj pri pripravi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.