S svojo uspešno poslovno zgodbo pa ne pomaga samo starejšim, ampak tudi širši okolici. Z nami je spregovoril nekaj besed o svojih dosežkih, recesiji in težavah v gradbenem sektorju.
Kako se je začela vaša zgodba z gradnjo oskrbovanih stanovanj?
V Slovenijo sem prinesel skandinavski način oskrbovanih stanovanj. Sicer nisem pristaš kopiranja. Njihov način sem vzel kot model, nato pa smo proučili, kako Slovenci razmišljajo, kaj naši ljudje potrebujejo, in ga nato prilagodili. In tako se je ta zgodba začela.
Zakaj ste začeli z gradnjo oskrbovanih stanovanj? Ste v tem videli tržno nišo ali je razlog kje drugje?
S tem smo začeli že pred 15 leti. Takrat so me vsi kolegi spraševali, kaj za vraga se grem in gradim za stare ljudi, ko pa so z njimi samo težave. Takrat sem razmišljal vnaprej in sem pričakoval, da se bo starost prebivalstva še dvigovala. Slovenija ima stopnjo starejšega prebivalstva visoko nad povprečjem. Zanimiva se nam je zdela zgodba skandinavskega modela oskrbovanih stanovanj, ki smo jo takrat šli pogledat. Tako je nastala tudi širša, državna zgodba. In zdaj, po toliko letih, je tukaj rezultat, na katerega sem zelo ponosen.
Javnosti je znan projekt v Murglah, kaj so vaši naslednji projekti?
Ja, ta projekt poznajo, a nadaljujemo še z drugimi. Teče že projekt v Dravljah, za katerega smo bili izbrani na javnem razpisu in smo z občino sklenili javno-zasebno partnerstvo. Gre za isti koncept 54 oskrbovanih stanovanj. Ta koncept je naša znamka, ki jo imenujemo oskrbovana stanovanja Mijaks, ki pomeni določen standard. Tako kot pri hotelu na podlagi zvezdic veste, kaj dobite, tudi tukaj veste, kaj lahko pričakujete. Tej zgodbi želimo slediti in draveljski jih bo sledilo še več.
Če rečeva, da so ta stanovanja bolj nadstandardna in dražja. Ali boste gradili tudi na drugačne načine, širše dostopna stanovanja?
Gradili bomo vse. Predvsem pa je pri nepremičninah tako, da so pomembne tri stvari: lokacija, lokacija in še enkrat lokacija. In trg pove, kakšna je cena ene lokacije in kakšna je cena druge. In na lokaciji, ki je bolj ugodna, vsekakor ne bom gradil luksuznega objekta, ker ga ne bom prodal. Cena stanovanj se bo gibala glede na lokacijo.
Zakaj ste za prvo izbrali ravno lokacijo v Murglah?
To je nov koncept bivanja in tudi starejšim ljudem je treba vselej ponuditi nekaj novega. Ta lokacija je bila izbrana tudi zato, ker je dobra in da projektu težo. Preden smo začeli graditi, sem se sam dobil z našimi bodočimi kupci. Povedali so mi, kaj si želijo in kaj pričakujejo, in na podlagi tega smo projekt pozneje tudi zastavili.
Kaj je vaše vodilo pri gradnji oskrbovanih stanovanj?
Narava nam je dala mladost do 30., ženskam samo do 20. leta, nato se začnemo starati. Vsak si želi dolgo živeti, in če želimo živeti kakovostno, moramo nekaj narediti za to. Torej se moramo preseliti v okolje, ki nas ne bo obremenjevalo. Če imamo veliko hišo in težko skrbimo zanjo, jo je treba prodati in se preseliti nekam, kjer nam bo lepo in ne bomo v skrbeh. Poleg tega nam lahko od prodaje ostane še en del rezerve, od katere se lahko še precej časa dobro živi.
Po čem se razlikuje vaš koncept stanovanj od na primer domov za ostarele?
Naš koncept je popolnoma drugačen od domov za ostarele. Tukaj bodo imeli starejši fitnes, wellness, bazen. Tukaj ljudje lahko uživajo v jeseni življenja, lahko se ukvarjajo s športom, tečejo, med svojimi vrstniki dvigujejo uteži. Tukaj bodo imeli svoj mir in nihče drug jih ne bo motil. Predvsem želimo predstavljati moto samostojnosti do smrti, zdravega načina življenja do smrti itd. Pa s tem jih ne želim posiljevati. Samo predlagam ga, ljudje pa se bodo odločili sami.
Vendar pa vi ne prodajate samo stanovanja starejšim, ampak jim ponujate celotno storitev.
Tako je, ne prodajamo samo stanovanj. Prodajamo celo zgradbo, v celem paketu. Včasih sem se ukvarjal s preprodajo ene znamke vozil, in če si imel denar, si pač nakupil avtomobile in jih nato prodal naprej. Zdaj so časi drugačni. Tudi pri prodaji avtomobilov ni več tako. Ponuditi moraš celo zgodbo, vse, kar spada zraven. In tako razmišljamo in gradimo tudi mi. Imamo celostno ponudbo. Šli smo celo tako daleč, da tistim, ki ne želijo zapustiti svoje nepremičnine, ker so preveč navezani nanjo, to tudi preuredimo, tako da lažje živijo, da se jim olajša vsakodnevne težave, ki jih povzroča stanovanje, na primer odstranimo pragove, preuredimo kopalnico … Vsa naša stanovanja so popolnoma prilagojena starejši populaciji. Pomagamo tudi pri prodaji stanovanj in hiš, ki jih imajo starejši v lasti. Starejši so tako dobili nova stanovanja, mlajši so lahko kupili njihova stanovanja. Poleg tega državi ni treba skrbeti za vse starejše. Na ta način lahko do smrti poskrbijo zase.
Kakšen je profil vašega kupca?
Naš kupec si mora želeti biti aktiven do smrti, da bo samostojen, da bo poskrbel sam zase. Na primer: gospa iz Gregorčičeve v tretjem nadstropju. Stanovanje smo prodali mladi družini, ona pa si je tukaj kupila stanovanje. Zdaj me je spet poklicala in rekla, da ji je ostalo precej denarja in da ga ne bi imela na banki, raje bi ga vložila v še kako stanovanje in imela od tega mesečno rento, ker jo zaradi bank malo skrbi.
Dotakniva se še recesije. Žal je celoten gradbeni sektor omadeževan. Kaj je po vašem mnenju glavna težava gradbenega sektorja?
Tudi mi smo na začetku finančne krize imeli skupaj kar 18 milijonov evrov kreditov. Ampak smo uspeli vse vrniti. Pravi čas smo uspeli prodati vse nepremičnine na trgu in poplačati kredite. In tako smo eden redkih gradbincev, ki se v tem čas sploh lahko pogovarja z bankami. Pa niso krivi gradbinci, temveč bankirji, ki so dali nezavarovane kredite. Seveda so krivi tudi gradbeniki, ki so vzeli kredite brez načrta, kako jih bodo poplačali. Ko smo mi prosili za kredit, smo izdelali celo shemo, kako ga bomo vrnili, medtem ko je večina prišla na banko samo po denar, o načrtu vrnitve tega denarja pa ni bilo ne duha ne sluha. Vse je šlo samo po sistemu 'bo že nekako'. Največja težava je pa ta, da so tisti mali gradbinci mislili, da so tudi že investitorji, čeprav sta gradbinec in investitor dve različni stvari. Je lepo, če si lahko oboje hkrati, a je izjemno težko. Težava je torej, da so bankirji dali nezavarovane kredite, poleg tega pa ga niso dali investitorjem, temveč gradbincem. Pomembno je tudi, da mi nismo bili preveč požrešni, vedno smo gradili manj, kot pa smo bili sposobni graditi. Dolgov tako nimamo in zato smo tudi zanimivi za banke.
Kaj pričakujete v gradbenem sektorju v prihodnje?
Pričakovati, da bodo v Ljubljani stanovanja pod tisoč evrov na kvadratni meter, so sanje. Pri teh komunalnih prispevkih in tej ceni zemlje je to nemogoče. Ne pričakujem pa, da bo kdaj tako, kot je bilo pred desetimi leti, ko so cene dosegle štiri ali pet tisoč evrov na kvadratni meter. Mogoče na kakšnih zelo dobrih lokacijah, saj so vedno izjeme. Verjetno pa se bodo cene počasi spet malo dvignile in bo povprečna cena spet okoli 2800 evrov, več pa ne pričakujem.
Ali bo po vašem mnenju kriza prinesla tudi kaj dobrega?
Kriza, kolikor je kruta in težka in prinese socialne težave, je po drugi strani tudi obliž na rano. Če se boš ranil in boš to kar naprej zanemarjal, bo vse samo še slabše in bo hitro konec. Če te pa nekdo kar naprej udarja po prstih, moraš to urediti, da zaceliš to rano, se boš bal za službo, boš začel razmišljati, kako preživeti. Ko boš hotel vzeti kredit, boš moral imeti podlago. Ta kriza, ki si je nihče ne želi, bo tako prinesla tudi dobre stvari.
Kako bi se vi rešili trenutne krize?
Spet bi morali skupaj stopiti, tako kot v desetdnevni vojni. Zagotavljam, da je še vedno veliko zdravih podjetij, in če imamo malo pomoči od države, se bomo hitro rešili.
