Mitja Ferenc pojasnjuje, da gre za osebne zapiske, fotokopije številnih dokumentov in časopisne izrezke, ki jih je hranil njegov oče, zgodovinar Tone Ferenc.
Dodaja, da so v desetih letih po očetovi smrti znaten del njegovega arhiva oddali zainteresiranim inštitucijam - največ, 820 fasciklov, Inštitutu za novejšo zgodovino. Glavnina tega gradiva pa je bila že objavljena v njegovih 36 knjigah in tudi v Izbranih delih dr. Toneta Ferenca, izdanih v minulih letih.
"Ostanek njegovega osebnega arhiva, ki so ga sestavljali izpiski in fotokopije, ki jih je zbral ob pripravi knjig o Gregorčičevi brigadi, Primorska pred vseljudsko vstajo in Ljudska oblast na Slovenskem, sem ob prenavljanju družinskega stanovanja zavrgel," je še navedel Mitja Ferenc.
Ob tem je izrazil obžalovanje, če je zaradi tega prišlo do napačnega vtisa, da gre za primarno arhivsko gradivo.
Požareport je namreč poročal, da se je v enem od smetnjakov sredi ljubljanskega naselja Murgle, na ulici Pod bresti, znašel kup zgodovinskih dokumentov komunistične partije, Osvobodilne fronte in Udbe.
Omenjeni spletni portal ob tem navaja znanega publicista ter raziskovalca novejše slovenske zgodovine Igorja Omerze, ki meni, da metanje tovrstnih dokumentov v navadne ulične smetnjake lahko pomeni tudi kaznivo dejanje, saj bi jih bilo treba izročiti v uradno hrambo Arhiva RS.
Slovenija
V smetnjaku v Murglah del osebnega arhiva Toneta Ferenca
Na današnji zapis spletnega portala Požareport o polnem zabojniku zgodovinskih dokumentov v ljubljanskih Murglah se je s pojasnilom odzval zgodovinar Mitja Ferenc. Kot je sporočil, gre za ostanek osebnega arhiva njegovega očeta Toneta Ferenca, ki ga je ob prenavljanju družinskega stanovanja zavrgel.
Wikipedia
