Lestvica ekonomske svobode je nastala na pobudo Nobelovih nagrajencev iz ekonomije, Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana, ki jo sestavljajo vse od leta 1996. Po njihovim ocenah je prav ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi politično, še bolj pa je to prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva. Ocene na tej lestvici pa vključujejo 42 različnih kazalnikov.
Slovenija je na lestvici ekonomske svobode letos med 152 državami zasedla 97. mesto. To je pet mest slabše kot lani. V raziskavi so ugotovili, da so največje omejitve ekonomske svobode v Sloveniji preobsežen državni aparat, sledi davčni primež, neprilagodljivost trga dela, prevelika regulativa, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država.
Ker je na prvem mestu prav preobsežen državni aparat, smo po mnenju o tem in posegih v javni sektor povprašali ministra Gregorja Viranta, predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja, ki na vprašanja do zaključka redakcije ni odgovoril, in ministrstvo za finance. Odgovor smo prejeli od ministra Viranta, ki je zapisal: »Uvrstitev Slovenije na lestvici ekonomske svobode je katastrofalna in skrb vzbujajoča. Razlog za nizko stopnjo ekonomske svobode v Sloveniji so visoki davki, rigiden trg delovne sile, državno lastništvo v podjetjih in odpor do tujih investicij. Pomemben razlog so tudi birokratske ovire; odpravljanje teh ovir je ena glavnih prioritet MNZ-ja. Število zaposlenih v državni upravi z ekonomsko svobodo nima nobene zveze, se pa mora to število zmanjševati iz drugih razlogov. Od leta 2008 do danes se je število zaposlenih v civilnem delu državne uprave zmanjšalo za 18 odstotkov, zmanjševanje pa se nadaljuje, in sicer za en ostotek na letni ravni.« Dodal je še: »Katastrofalna uvrstitev na tej lestvici je jasen odgovor socialnim demokratom in vsem drugim, ki menijo, da imamo v Sloveniji preveč liberalizma (svobode) in premalo socializma.«
Na ministrstvu za finance pa o morebitnih ukrepih v javnem sektrju odgovarjajo: »Proračun za leto 2014 se še usklajuje in vsi ukrepi v tem trenutku še niso oblikovani, zato vam konkretnih ukrepov še ne moremo komentirati.«
Slovenija se je uvrstila med države, kot so Tajska, Kolumbija, Haiti in Maroko, in je od držav EU ocenjena najslabše, prehitela nas je celo Grčija, ki se je uvrstila na 85. mesto. Med državami nekdanje Jugoslavije je bila Slovenija boljša le od Srbije, ki zaseda 104. mesto.
Na vrh lestvice sta se za Hongkongom ter Singapurjem in Novo Zelandijo uvrstila Švica in Združeni arabski emirati. Med državami z območja nekdanje Jugoslavije so se najbolje na lestvici uvrstile Črna gora, Makedonija in Hrvaška.
