Zahtevna usklajevanja pri spremembah proračuna za prihodnje leto bi namreč lahko ogrozila koalicijo. Te dni je največ napetosti povzročala zlasti možnost, da proračun ne bi vključeval letnega dodatka za upokojence, ki je po uveljavitvi varčevalnega zakona ostal le še tistim s pokojnino do 622 evrov.
Prvak DeSUS Karl Erjavec je vseskozi opozarjal, da je šlo za težke razprave med partnerji in da je predlog zelo resen. Zagrozil je tudi z odhodom iz koalicije, medtem ko so ostali mirili, da je glede proračuna še vse odprto.
Koalicija naj bi bila vse bliže kompromisu
Zato bo izplen ponedeljkovega delovnega posveta vladne ekipe še toliko bolj pomemben. V torek bo namreč seja izvršnega odbora DeSUS, ki bo v primeru posega v pokojnine razpravljal o odhodu stranke iz koalicije.
Po četrtkovih neformalnih pogovorih v vladni palači sicer po besedah Erjavca kaže "kar dobro", zato računa na kompromis. Kljub temu zagotovila, da bodo letni dodatki ostali, za zdaj nima.
Medtem se na drugi strani kopja lomijo tudi pri morebitnih novih davkih, proti katerim pa so zlasti v DL. Vlada tudi še ni opustila ideje o uvedbi kriznega davka, ki bi po Erjavčevem mnenju - čeprav ni zagovornik tega ukrepa za vsako ceno - bolj pravično razdelil breme krize. Ob tem je Erjavec v petek za STA dodal, da bo veliko odvisno tudi od davka na nepremičnine, ki je ključen za prihodkovno stran proračuna.
Neusklajen predlog proračuna bi lahko pomenil nezaupnico vladi
Dogajanja so sprožila tudi špekulacije, da naj bi premierka Alenka Bratušek razmišljala tudi o vezavi zaupnice na glasovanje o proračunu.
Erjavec je že povedal, da koalicijsko neusklajenega proračuna DeSUS ne bo podprl, tudi če bo nanj vezana zaupnica. Kakšne bi bile politične posledice, si nihče ne želi napovedovati, a če spremembe proračuna ne bodo sprejete, bi to lahko vodilo v vnovično politično nestabilnost in predčasne volitve.
Možnosti varčevanja na področju pokojnin in socialnih transferjev so sicer tudi po navedbah ministrice za delo Anje Kopač Mrak bolj ali manj izčrpane, saj se zaradi dalj časa trajajoče gospodarske in finančne krize socialna stiska med prebivalstvom zaostruje. Zato tudi ona meni, da je treba dodatne vire varčevanja in prihodkov iskati drugje, so za STA pojasnili na ministrstvu.
Celoviti proračunski ukrepi naj bi bili znani čez 10 dni
Konkretnih ukrepov nihče od politikov uradno še ne želi komentirati, a naj bi bili znani najpozneje do 25. septembra. Proračun mora vlada v DZ poslati do 1. oktobra, o njem pa naj bi poslanci odločali predvidoma proti koncu leta. Že konec meseca v Sloveniji pričakujemo še misijo Evropske komisije, ki naj bi preverila uresničevanje bruseljskih priporočil.
Minister za finance Uroš Čufer pričakuje pozitivno oceno, verjame pa tudi, da bo Slovenija uspela doseči dogovor o "pravem" proračunu za prihodnji dve leti. Hkrati izpostavlja, da je politična stabilnost predpogoj tako za sprejetje dobrega proračuna kot za normalno delovanje države in zadolževanje na trgih.
Predvidene so nove davčne obremenitve
DZ je proračun za leto 2014 sprejel decembra lani, ko je vlada še načrtovala, da bo uspela letos proračunski primanjkljaj znižati na 2,8 odstotka BDP in v prihodnjem letu na 2,5 odstotka BDP. A zaradi skokovite rasti primanjkljaja že vse od začetka tega leta je z julijskim rebalansom zvišala najvišji dopustni primanjkljaj na 4,4 odstotka BDP.
Za leto 2014 pa je vlada odločena slediti ciljem iz programa stabilnosti ter presežek odhodkov nad prihodki zajeziti pri največ treh odstotkih BDP.
Proračunski odhodki za leto 2014 so za zdaj predvideni v višini 9,3 milijarde evrov in julija ob pripravi proračunskih izhodišč je vlada sklenila, da približno na tej ravni tudi ostanejo. Prihodki pa naj bi bili nekaj nižji od prvotnih ocen, namreč okoli 8,25 milijarde evrov.
Medtem ko vlada ves čas zagotavlja, da bo ukrepe za uravnoteženje proračuna uvajala tako na strani prihodkov kot odhodkov, pa se v javnosti ustvarja vtis, da predlaga le nove in višje davčne obremenitve. Med že napovedanimi ukrepi za povečanje prihodkov v letu 2014 je denimo davek na nepremičnine, katerega letni izkupiček za državni proračun je ocenjen v višini približno 190 milijonov evrov.
Nekaj prihrankov si vlada obeta od ukinitve usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo, kar pa v gospodarstvu ocenjujejo kot "prikriti mini krizni davek".
V gospodarstvu opozarjajo
Ob tem se v gospodarstvu sprašujejo, kje bomo ob čedalje manjšem številu delovno aktivnih, zlasti v gospodarstvu, čedalje večjemu številu upokojencev in mladih brezposelnih, jemali, da bomo lahko zadovoljevali proračunske apetite.
Od konca leta 2008 do danes je bilo v Sloveniji vsak delovni dan izgubljenih 81 delovnih mest oziroma za eno srednje veliko tovarno, medtem ko se je število zaposlenih v javni upravi vsak dan povečalo za sedem, število brezposelnih visoko izobraženih za 9,5, dolgotrajno brezposelnih pa za šest, so izračunali na GZS.
