»Vem, da ste utrujeni od vojn,« je Američanom iz vzhodne sobe Bele hiše sporočil Obama, vendar poudaril, da je uporaba kemičnega orožja 21. avgusta spremenila njegovo mnenje o posredovanju. Dejal je, da nihče ne oporeka dejstvu, da je bilo kemično orožje uporabljeno, in ZDA vedo, da je kriv režim predsednika Bašarja al Asada.
Opisal je grozljive posledice pokola otrok in drugih nedolžnih, ponovil razloge, da so ZDA prepričane o krivcu, ter dejal, da brez posledic obstaja verjetnost, da bo Asad to orožje znova uporabil.»Če se ne zoperstavimo kemičnemu orožju, bo to opogumilo Asadovega zaveznika, Iran, ki se mora odločiti, ali bo z izdelavo jedrskega orožja zanemaril mednarodno pravo ali bo stopal po bolj miroljubni poti,« je še dejal in zagotovil, da bo ameriški ukrep omejen in ne bo podoben ne Iraku in Afganistanu niti Libiji in Kosovu. »Vojakov ne bom poslal v Sirijo. Šlo bo za napad, usmerjen proti jasnemu cilju, kar je odvračanje od uporabe kemičnega orožja in zmanjšanje Asadovih zmogljivosti,« je dejal. To kaže na dejstvo, da se Američani ne mislijo odpovedati napadu na Sirijo.
Poleg zaostrovanja odnosa med ZDA in Rusijo se postavlja vprašanje, kakšne so še lahko posledice napada na Sirijo. Tuji analitiki izpostavljajo možnost nove naftne krize, ki bi imela na dolgi rok imela katastrofalne posledice za regijo in svet. Spomnimo se vojne v Libiji in strmoglavljenje predsednika Ghedafija. Libija je bil pred vojno največji proizvajalec surove nafte v regiji, sedanja nestabilna oblast in nadaljevanje sektaškega nasilja sta povzročila skrajno zmanjšanje črpanja nafte, po nekaterih ocenah za skoraj 75 odstotkov.
V času Ghedafija je Libija dnevno načrpala 1,6 milijona sodov nafte, danes jih le še 300 tisoč, kar je privedlo do najvišje cene nafte na svetovnem trgu v zadnjih dveh letih. Večina zahodnih držav in držav v razvoju je odvisnih od nafte z Bližnjega vzhoda, tako da bi izbruh nasilja v celotni bližnjevzhodni regiji lahko povzročila skrajno zvišanje cene surove nafte. Veliko nevarnost predstavlja morebitna blokada strateško pomembne Hormuške ožine v Perzijskem zalivu, ki je glavna izvozna pot za iransko, iraško in arabsko nafto. Posledično bi bila motena svetovna oskrba z nafto in poskočila cena nafte in naftnih derivatov.
Po ocenah analitikov ameriške banke Bank of America Merill Lynch bi lahko samo napad na Sirijo povzročil, da bi cena surove nafte poskočila na 125 do 130 dolarjev za sod. Po izračunih francoske bančne družbe Societe Generale bi širša kriza v regiji povzročila še dodaten skok cene na 150 dolarjev za sod surove nafte. Za evropsko gospodarstvo bi imelo to vrsto negativnih posledic, na svoji koži jo bomo v temu primeru občutili tudi Slovenci. Ob morebitnem napadu lahko pričakujemo nove podražitve naftnih derivatov in negativen vpliv na že tako oslabljeno slovensko gospodarstvo, ki se nikakor ne uspe izviti iz krize, v kateri se je znašlo.
