Škoda se kaže tudi v pridelavi zelenjave, saj so pridelki zaradi suše manjši, poškodovani in netržni, medtem ko suša ni obšla niti nasadov jablan, kjer so plodovi drobni, nerazviti in opečeni. Največja je predvsem v nasadih, ki so zasajeni na lažjih tleh ter na parcelah z večjim nagibom in na visokih terasah.
Glede na to, da je škoda precejšnja, so kmetje vse bolj obupani.
Glede na to, da je škoda precejšnja, so kmetje vse bolj obupani. Emilijan Kokol iz Ciglenc v občini Duplek, ki mu sicer osnovno dejavnost predstavlja vinogradništvo, pravi, da mu je suša povzročila veliko škode na kmetijskih zemljiščih, ki se razprostirajo na okoli 10 hektarjih. „Največ je imamo na travi, s katero hranimo krave, ki jih je v našem hlevu 10, 18 pa imamo prašičev. Posebnih rezerv hrane nimamo, saj take suše nismo pričakovali. Koruze praktično ne bo, saj bo zrnja samo za kakšnih 20 odstotkov, zato se bomo odločili za siliranje in jo za govejo živino imeli za silose. V vinogradu, kjer imamo 12 tisoč trsov in na sezono naprešamo med 18 in 20 tisoč litrov vina, je les že začel zoreti in jagode mehčati. Grozdje je zelo majhno oziroma drobno, zato bo tudi ta pridelek bistveno manjši,“ ocenjuje posledice suše Kokol. Dodaja, da zavarovanja nimajo sklenjenega, zato bodo primanjkljaj krpali z letošnjim pridelkom in lansko zalogo, razmišljati pa bodo morali tudi o kakšnem nakupu.
»Koruze praktično ne bo, saj bo zrnja le za kakšnih 20 odstotkov.«
Krompirja, pravi Kokol, bo letos le za vzorec, saj je zemlja od dolgotrajne suše povsem izsušena. Močno je uničena tudi koruza, grozdne jagode pa so majhne, zato bo tudi ta pridelek manjši. Tisto, kar se da, bodo krpali z lansko zalogo.
