Kmalu bo namreč minilo pet let in s tem zastaralni rok od začetka veljave zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem so delodajalci s svojimi zaposlenimi sklepali nove pogodbe.
Ob prehodu v nov plačni sistem pa je bilo veliko odprtih vprašanj, glede katerih so se stališča ministrstev razlikovala in se tudi spreminjala, prav tako se je spreminjala aplikacija, ki je tedaj služila kot pripomoček za izračun plače.
Po njegovem mnenju je povsem nesprejemljivo in nevzdržno, da se v tovrstnih primerih od zaposlenih zahteva vračilo dela plače, ki naj bi ga neupravičeno prejeli, čeprav za določitev plače niso v ničemer odgovorni, niti niso mogli vedeti, da jim je morda plača določena napačno. Po njegovem mnenju je tudi nesprejemljivo, da je lahko delavec pet let v negotovosti, ali je njegova plača napačno določena.
V okviru Pergama takšne zahtevke beležijo predvsem člani sindikata na Zavodu RS za zaposlovanju, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana. Sicer pa naj bi takšne zahtevke množično izdajali tudi na drugih javnih zavodih, kjer zaposleni sicer niso člani sindikatov, vključenih v Pergam.
Na UKC Ljubljana so po navedbah predsednika Sindikata KC Matije Cevca izdali 450 takšnih zahtevkov, ki naj bi dosegali tudi vrednosti 30.000 evrov bruto. Na zavodu za zaposlovanje pa so izdali 595 takšnih zahtevkov. Posamezni zaposleni bodo morali vrniti med 4000 in 5000 evrov bruto, kolikor so preveč prejeli ob napačni določitvi delovnega mesta ob prevedbi v nov plačni sistem.
Predsednik Pergama Janez Posedi je tudi opozoril, da pri tem niso rešena niti osnovna vprašanja, kot, kaj mora delavec pravzaprav sploh vrniti. Prepričan je namreč, da jim ne bi bilo treba vrniti bruto plač, saj tudi niso prejeli bruto zneskov. Sicer pa je tudi v gospodarstvu tako, da če delodajalec svojemu zaposlenemu izplača previsoko plačo, je to delodajalčev problem, je dodal.
Prav tako so po mnenju Počivavška vprašljivi postopki z zahtevami po vračilu domnevno preveč izplačanih plač. Ti namreč temeljijo na inšpekcijskih postopkih inšpektorata za javno upravo, ki pa glede na veljavno ureditev ob zaključku postopka ne izda odločb, pač pa morebitne odredbe izreče v zapisniku, zoper katerega se ni mogoče pritožiti.
Po njegovem mnenju je zato nujno, da se ureditev, ki določa obveznosti pogodbenih strank v primeru ugotovitve napačno določene plače, nemudoma spremeni, prav tako je nujna sprememba ureditve inšpekcijskega nadzora.
Po Počivavškovih besedah so predlagane pogodbe z nižjimi plačami zavrnili in jih vračajo delodajalcem nepodpisane. Po Posedijevi oceni pa je najbolj pametno, če se zaposleni zahtevi zoperstavijo. "Iskanje odvetnika v tem trenutku ni slabo, če niso člani sindikatov. Sicer pa naj se obrnejo na svoje sindikate," je dodal.
Počivavšek tudi pričakuje, da se bodo z vlado začeli takoj po koncu počitnic usklajevati glede odprtih vprašanj.
