»Julija se je zmanjševanje brezposelnosti prekinilo. Ob polletju se običajno poveča prijavljanje brezposelnih oseb, ki jim preneha zaposlitev za določen čas, poleg tega prične naraščati število mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, zabeležili pa smo tudi povečanje števila odpuščenih iz poslovnih razlogov,« so zapisali na zavodu. Julija se je tako na novo prijavilo 8675 brezposelnih, kar je 44,1 odstotka več kot junija in 1,3 odstotka manj kot julija lani. Med na novo prijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka pogodbe za določen čas, sledili so trajno presežni delavci ter iskalci prve zaposlitve. V strukturi brezposelnih se še naprej povečuje delež brezposelnih v starosti od 30 do 39 let, hkrati sta se povečala še deleža brezposelnih žensk in brezposelnih s terciarno, visokošolsko izobrazbo.
Je pa brezposelnost vedno bolj pereč problem naše družbe. Poslabša kvaliteto življenja, saj prinaša manjšo finančno zmogljivost. Brezposelni se pogosto manj družbeno in kulturno udejstvujejo, saj jim pomembnejše postanejo osnovne človeške potrebe – hrana, obleka ter dom. Pogosto se tudi dogaja, da zaposleni brezposelne (in obratno) vidijo kot vzrok za svoje slabše finančno stanje. S tem prihaja v družbi do napetosti in še večjega razmaka med družbenimi sloji, hkrati pa se pojavlja več nasilja, kriminala in samomorov. Trpi tudi država. Zaradi manjšega dotoka davkov ter višjih stroškov v obliki nadomestil brezposelnim je stanje za državo problematično. Posebno neugodno je stanje pri mladih kadrih, ki ravnokar pridobljeno znanje posledično hitro izgubijo, če ga ne uporabijo. S tem mladi izgubijo osebno in socialno identiteto in mnoge družbe stike.
Danes so mladi prisiljeni sprejemati prekerna dela, zaposlitve, ki se jim ponujajo, pa so večinoma za določen čas (predvsem študentsko delo in pogodbe za določen čas) ali gre za honorarno delo. V želji, da bi si pridobili potrebne praktične izkušnje v svoji stroki, opravljajo prostovoljna pripravništva ali drugače povedano - delajo zastonj. To prakso so v zadnjem obdobju začela izkoriščati marsikatera podjetja in državni organi (Davčni urad RS), saj dobijo mlad, delaven kader, ki se želi dokazati, hkrati pa do njih nimajo nobenih obveznosti, saj niso upravičeni niti do nadomestila prevoza na delovno mesto ali malice. Na tak način se še dodatno razslojuje mlade, saj si pripravništva ne morejo privoščiti vsi študentje, ker so z njim povezani visoki stroški. Vzemimo za primer študenta, ki bi si želel opravljati prakso na enem zmed slovenskih diplomatskih predstavništev. Država praktikantu nudi le mesečno simbolno nagrado, ki znaša približno 120 evrov na mesec, vse ostale stroške mora praktikant pokriti iz lastnega žepa. Samo za informacijo, enoposteljna soba v Bruslju stane študenta minimalno 400 evrov mesečno, kar za veliko večino študentov pomeni prevelik finančni zalog. Država bi morala v ta namen sistemsko urediti področje zaposlovanja mladih in čim prej implementirati Nacionalno shemo plačanih pripravništev, tako da vsakemu mlademu diplomantu ponudi enake možnosti poklicnega razvoja.
